Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper) in Gledališče Koper

sta pred dnevi na Martinčevem trgu v Kopru organizirala zanimiv pogovor z zgodovinarjem, znanstvenim svetnikom in dolgoletnim sodelavcem ZRS Koper, akad. prof. dr.  Jožetom Pirjevcem, ki je predstavil svojo obsežno monografijo Partizani, izdano pri Cankarjevi založbi.

Pogovor je vodil znanstveni svetnik ter pravtako dolgoletni sodelavec in predstojnik Inštituta za zgodovinske študije (IZŠ) ZRS Koper, prof. dr. Egon Pelikan. Dogodek je potekal v organizaciji ZRS Koper v sodelovanju z Gledališčem Koper v okviru 27. Primorskega poletnega festivala. 

Dr. Pirjevec je v življenju nanizal veliko dosežkov. Med drugim je dobil priznanje ambasador znanosti, odličje za življenjsko delo v prid Slovencev v Italiji, odlikovan je bil z zlato plaketo Univerze na Primorskem. Napisal je številne članke, razprave, monografije in sodeloval je pri izdaji več zbornikov, za katere je napisal uvodno besedo ali prispeval razpravo. Njegova zadnja knjiga Tito in tovariši je bila prodajna uspešnica, kar nedvomno že postaja tudi pred kratkim izdano delo Partizani. Slednje je rezultat njegovega večdesetletnega študija obširne znanstvene literature na temo zgodovine druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh, poglobljenega študija strogo zaupnih virov v arhivih širom po svetu ter dnevnikov, osebnih zapisov in pričevanj nekaterih neposrednih udeležencev narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji.

Med predstavitvijo, ki jo je uspešno in zanimivo moderiral dr. Egon Pelikan, so se dotaknili tudi kritik knjige. Dr. Pelikan je poudaril, da do sedaj ni bilo nobene dobre kritike, temveč same “čenče” in ob tem izrazil željo, da se bo kdo le kritično in prevsem intelektualno podprto lotil obsežnega gradiva. Dr. Pirjevec je glede te ugotovitve povedal, da je knjigo spisal na podlagi nešteto preživetih ur v nemških knjižnicah ter britanskih in jugoslovanskih arhivih. V slednjih se mu je celo posrečilo dobiti vojne memoarje Josipa Broza Tita, ki niso nikoli izšli in niti arhivisti niso vedeli, da jih imajo. Te memoarje so napisali Titovi sodelavci v času njegovega življenja, zato so brez dvoma zanimiv in pomemben vir, iz katerega je med drugim Pirjevec črpal vsebino za knjigo.

Žal so edino ruski arhivi še vedno zaprti, je pa avtor le uspel pridobiti izredno težko dosegljivi ruski knjigi o vojaški podpori partizanskega gibanja s strani rdeče armade. “Teh dveh knjig ni niti v ruski državni knjižnici!,”je izpostavil Jože Pirjevec. Zahvaljujoč tudi njegovemu pokojnemu prijatelju in kolegu Dušanu Bibru, ki mu je še v času svojega življenja dal ves svoj arhiv, je avtor nedvomno zbral zavidljivo količino gradiva, katerega kvaliteta se v končni obliki pozna v skoraj 1000 straneh knjige Partizani. Biber je desetletja in desetletja delal v Angliji in Ameriki in zbiral podatke o drugi svetovni vojni. Vse to, vključno z velikim delom svoje knjižnice, je izročil Pirjevcu, ki zato verjame, da napak v knjigi res ne bi smelo biti dosti, kvečjemu so lahko intepretacije, ki so dvomljive ali vprašljive. 

Skratka, knjiga je vojni zgodovinski biser in vsekakor jo je vredno prebrati, s čimer so se nedvomno strinjali vsi, ki so pogovor na Martinčevem trgu v Kopru gledali bodisi v živo ali pa spremljali v neposrednem prenosu na spletu.