Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper) je v sodelovanju z Gledališčem Koper v sredo, 25. novembra 2020 ob 19. uri organiziralo spletni dogodek z naslovom Življenje s pametno tehnologijo razvojne možnosti in nevarnosti.

“Čeprav uporaba pametnih tehnologij omogoča izjemne možnosti izboljšanja človeških življenj, postaja vedno bolj opazen tudi njihov škodljiv vpliv,” poudarja prof. dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, ki je v sredo, 25. novembra, vodil virtualni dogodek na temo ‘Življenje s pametno tehnologijo – razvojne možnosti in nevarnosti. Na dogodku, organiziranem s strani ZRS Koper in Gledališča Koper, je sodelovalo več pomembnih strokovnjakov s področja pametne tehnologije in umetne inteligence oziroma robotike in sicer: dr. Gorazd Andrejč, dr. Matej Mertik, dr. Uroš Marušič in Gašper Hrastelj.  Dogodek so v živo na spletnih straneh in socialanih omrežjih predvajali ZRS Koper, Gledališče Koper in Regional.

Kot je uvodoma pojasnil moderator pogovora prof. dr. Rado Pišot, brez pametnih tehnologij ne moremo živeti, hkrati pa jih je treba uporabljati na način, da nam ne škodujejo. Ob izredno perečih etičnih vprašanjih naraščajoča uporaba pametnih tehnologij odpira tudi širša in dolgoročna vprašanja našega odnosa do nas samih in okolja.

Umetna inteligenca oziroma robotika nam je recimo lahko v neizmerno pomoč pri zdravljenju, rehabilitaciji, olajšanju delovnih in življenjskih naporov, kar se morda najbolje vidi v aplikativnih znanostih, medicini, inženiringu in podobnih področjih.

Ima pa tudi slabo stran in lahko na primer pripomore k temu, da se počutimo osamljene, saj predstavlja odločen odklon od evolucijskih vzorcev in življenjskih praks. Temno plat pametnih tehnologij je v zadnjih letih mogoče opaziti v njihovi uporabi, denimo v vojaški industriji in spletnih podjetjih, kjer med drugim poteka nekontrolirano zbiranje in zloraba ogromnih količin osebnih podatkov milijonov posameznikov po svetu. Prav tako so lahko sporne tehnologije prepoznavanja obrazov za namen neetične kontrole in manipuliranja ljudi.

Razvoji v znanosti umetne inteligence, robotike, vse večja globalna prepletenost preko spleta ter dostop do velikih količin podatkov v zadnjem desetletju družbo opazno spreminjajo. Nekatere spremembe so takšne, da jih za zdaj še slabo razumemo.

Gašper Hrastelj je namestnik generalne sekretarke Slovenske nacionalne komisije za specializirano agencijo znotraj Organizacije združenih narodov, imenovano Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (ang. United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization, kratica UNESCO). Vodi vsa pogajanja in usklajevanja na nacionalni in mednarodnih ravni za ustanovitev prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (ang. International Research Centre for Artificial Intelligence, kratica IRCAI) pod okriljem UNESCA.

“Vemo, da živimo v takem obdobju, da se niti ne zavedamo, kako hitro se spreminjajo stvari okoli nas in kako bodo zaznamovale naše življenje nasploh. Pametne tehnologije, kot so na primer pametni telefoni in ure, veliko nalog, ki smo jih včasih upravljali sami, prevzemajo same od sebe ter vplivajo na način, kako jih uporabljamo. Po drugi strani lahko govorimo o pametnih mestih, ki bodo zasnovala življenje ljudi in ga verjetno spremenila na boljše, če pogledamo na primer njihov pozitiven vpliv na odnos do okolja. Vse omenjeno predstavlja pametne tehnologije. Če govorimo o programih in algoritmih, ki tehnološke aparate vodijo in upravljajo in se potem program ali računalnik sam od sebe nauči naprej razvijati in stopnjevati upravljalske sposobnosti in spretnosti, ne govorimo več samo o pametni tehnologiji. To je že umetna inteligenca, ki je postala del vsakdana. Kot primer lahko vzamemo javno razsvetljavo v mestih, ki jo prižiga in ugaša računalniški program, vezano na svetlobo, gostoto megle in tako naprej,” je na dogodku med drugim povedal Hrastelj.

Uroš Marušič je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper, svoje znanstvene raziskave trenutno usmerja na področje nevroznanosti gibanja in v analize vključuje najnovejše tehnologije s področja merjenja možganske aktivnosti ter nevromehanike gibanja. Je vodja evropskega projekta TwinBrain, uspešno pridobljenega v okviru ZRS Koper. Cilj omenjenega projekta je napredovanje znanstvenih in tehnoloških raziskovalnih dejavnosti v Sloveniji s sodelovanjem z mednarodnimi raziskovalnimi institucijami iz Nemčije, Švice in Italije.

“Ko govorimo o tehnologiji, je odvisno, katero populacijo ljudi imamo v mislih. Če gre za hendikepirane, vemo, da jim s tehnologijo lahko prilagodimo delovno okolje in omogočimo samostojno življenje in tako naprej. Po drugi strani imamo zdravo populacijo, ki se nahaja v nekem krogu, kjer jo tehnologije bombardirajo z vseh strani,” je povedal Marušič. Nadaljeval je z rezultati 20 let stare študije, v kateri so sodelovali londonski taksisti. Ugotovljeno je bilo, da so imeli povečan hipokampus (možganski predel, ki igra ključno vlogo v pomnenju, kratkoročnem in prostorskem spominu). “Vprašanje je, kakšne spremembe na možganih ima generacija, ki je prešla iz analognega gledanja zemljevidov v digitalno sledenje GPS naprav? Če prekinemo z uporabo te tehnologije, ali bomo znali še prebrati zemljevid, se orientirati v prostoru in priti od točke a do b?” je vprašal Marušič. Povedal je, da se z ostalimi raziskovalci s tega področja ukvarjajo s takimi in podobnimi vprašanji in gledajo, kako človeški organizem živi s to vrsto tehnologije.

Matej Mertik je raziskovalec in vodja programov Spletne in informacijske tehnologije na Alma Mater Europaea ECM. Med leti 2014–2017 je bil pridruženi znanstveni sodelavec pri Evropski organizaciji za jedrske raziskave (kratica CERN, izpeljana iz francoskega imena imena Conseil européen pour la recherche nucléaire), kjer je sodeloval pri razvoju programske opreme za analizo in rudarjenje velikih podatkov pri zagonu Velikega hadronskega trkalnika (ang. Large Hadron Collider, kratica LHC). V času koronavirusa je naredil simulacijo po izračunih diferencialnih enačb za nalezljive bolezni po svetu in predstavil matematično izračunane možne scenarije.

“Področje računalništva in informatike se je vedno zelo hitro spreminjalo. Zlasti v zadnjih dvajsetih letih so se pametne tehnologije razvijale sunkovito, predvsem zaradi razvoja spleta, kar je naš osrednji del študijskega programa, ki smo ga postavili. Zraven vsega tega, kar je splet povzročil z vsemi storitvami, ki jih skoraj vsi koristimo, in s pojavom pametnih telefonov itd., se je leta 2012 zgodila še ena druga revolucija. To je revolucija umetne intelligence. Te tehnologije so bile zrele že leta 1990, ko so uporabljali nevronske mreže, vendar so zdaj postale veliko bolj napredne,” je povedal Mertik. Nadalje je omenil uporabo prepoznavanja objektov na slikih s pomočjo sodobnih grafičnih kartic in razložil, zakaj je svet popolnoma osupnil nad naprednostjo tehnološkega ravoja.

Gorazd Andrejč je filozof, religiolog, teolog in raziskovalec na Inštitutu za filozofske študije ZRS Koper ter predavatelj filozofije religije na Fakulteti za teologijo in religiologijo na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Je vodja projekta (s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, kratica ARRS) Ustvarjena bitja, ljudje, roboti: teologija stvarjenja med humanizmom in posthumanizmom, ki obravnava vlogo in odnos religijske misli do filozofskih vprašanj, povezanih z našim odnosom do sodobnih in pametnih tehnologij.

“Filozofija se na hiter razvoj tehnologije in prepletenost naših življenj s tehnologijo odziva na zelo različne načine. Na eni strani imamo tako imenovane tehno optimistične/utopistične šole mišljenja, ki pozdravljajo našo vse večjo prepletenost s tehnologijo. V tem razvoju zlasti transhumanisti vidijo rešitev za mnoge naše probleme, ko so na primer medicinski, politični, etični itd. Na drugi strani so humanisti starega tipa skeptični do tega, da bi lahko tehnologija rešila naše največje probleme,” je povedal Andrejč. Omenil je politično dogajanje, opozoril na pomembnost kritičnega premisleka o vplivu pametnih tehnologij na politične procese in vprašal: “Na kakšen način se lahko, kot prvo, lotimo etičnega konsenza in ali je globalno sploh lahko mogoč? Kot drugo, ali je takšen konsenz lahko mogoč v določenih regijah sveta, kjer so etične senzibilnosti bolj podobne?, je med drugim v pogovoru izpostavil Andrejč.

Celotno razpravo na dogodku si lahko pogledate na YouTube povezavi.