O projektu

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ, KOT ODGOVORNOST DIREKTORJEV

Evidenčna številka ARRS: J5-4582

Trajanje projekta: 1. 10. 2022―30. 9. 2025

Nosilec projekta: ZRS Koper, Pravni inštitut

 

Obstaja veliko opredelitev družbene odgovornosti podjetij (kr. »DOP«).  Prekriva se s koncepti, kot so državljanstvo podjetja, poslovna etika, deležniško upravljanje in trajnostni razvoj, družbena uspešnost podjetja, ravnotežje in odgovornost. Široka opredelitev pojma vključuje izpolnjevanje gospodarskih, pravnih, etičnih in filantropskih odgovornosti podjetij, ki s svojo strategijo in operativno prakso vplivajo na vpletene deležnike in naravno okolje.

Tu vključujemo tudi dojemanje, da trajnostnega poslovnega uspeha in vrednosti za delničarje ni mogoče doseči le z maksimiranjem kratkoročnih dobičkov, temveč s tržno usmerjenim, a odgovornim vedenjem. Podjetja se morajo zavedati, da lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju z upravljanjem svojega poslovanja na način, da spodbujajo gospodarsko rast in povečujejo konkurenčnost, hkrati pa zagotavljajo varstvo okolja in spodbujajo družbeno odgovornost, vključno z interesi potrošnikov.

Vključevanje družbenih in okolijskih vprašanj v poslovanje je v skladu s tem razumevanjem DOP torej prostovoljno, s ciljem spodbujanja poslovnih ciljev, ne pa prevzemanja odgovornosti za družbene in okolijske posledice poslovanja. Podjetja v svoje poslovanje vključijo socialne in okolijske skrbi na prostovoljni osnovi, namesto da to razumejo kot svojo odgovornost. In to je osnovni nesporazum pri razlagi DOP. Gre torej le za marketinški prijem, ki korporaciji omogoča dobrodelne in druge akcije, katerih cilj je ustvarjanje in ozaveščanje o dobrem ugledu podjetja v dojemanju potrošnikov.

Zato je treba DOP razumeti kot poslovno vedenje, ki temelji na razumevanju, da trajnostnega poslovnega uspeha in celo vrednosti za delničarje ni mogoče doseči le z maksimiranjem kratkoročnih dobičkov, temveč s tržno usmerjenim, a odgovornim ravnanjem. V takem kontekstu DOP ni mogoče uspešno izvajati brez zakonske ureditve opredelitve DOP ter dolžnosti in odgovornosti podjetij (direktorjev) v tej zadevi.

Tak način poslovanja naj ne bi bila alternativa poslovnim dejavnostim, temveč način, na katerega se podjetja običajno vodijo. To bi moralo pozitivno vplivati ​​na konkurenčnost podjetij, zlasti glede na zavedanje potrošnikov in finančnih vlagateljev o podobi in ugledu podjetij.

Da bi podjetja izpolnila svojo družbeno odgovornost, bi morala imeti vzpostavljen proces za integracijo socialnih, okolijskih, etičnih, človekovih pravic in skrbi potrošnikov v svoje poslovanje.  V tesnem sodelovanju z deležniki, bi morala podjetja čim bolj povečati vrednost tako za njihove lastnike/delničarje, kot tudi za družbo na splošno (Strategija EU 2011). Ta usmeritev EU se izvaja prostovoljno, zato vsa  podjetja v EU še zdaleč niso v celoti vključila socialnih in okolijskih vprašanj v svoje poslovanje; več evropskih podjetij celo ne spoštuje temeljnih človekovih pravic in temeljnih delovnih standardov.  Tudi Slovenija je med državami, ki še vedno niso sprejele nacionalne okvire politike za spodbujanje DOP.

Teorija je razdeljena glede vprašanja, ali naj se DOP uveljavlja kot prostovoljni poslovni koncept ali kot pravna zaveza in odgovornost korporacij. Prava, ki bi opredelilo DOP, kot pravni pojem ter odgovornost in sankcije za njeno (ne)uresničevanje z redkimi izjemami ni,  niti na ravni EU, niti na globalni ravni. Znanost na tem področju je razklana na nasprotnike pravne regulacije DOP, ki prevladujejo in na njene zagovornike.

S tem projektom bomo prispevali k razvoju pravne znanosti in utemeljitev novih smeri razvoja korporacijskega prava tudi na področjih, ki izhajajo iz zahtev trajnostnega razvoja, ki poleg okolijskih obsega tudi socialne vidike; to vključuje DOP, kot enega od pravnih vzvodov premagovanja naraščajoče dohodkovne neenakosti v svetu. Prispevek k  razvoju pravne znanosti bo metodološko konsistentna primerjalna evalvacija pravnih ureditev DOP ter (pre)oblikovanje korporacijsko pravnih institutov DOP.

Družbeni pomen DOP je, kljub napredku v zadnjih 10 letih, še vedno daleč izpod pričakovanj in možnosti. DOP  se ni uveljavila, kot orodje trajnostnega razvoja, temveč pretežno kot orodje tržne in javne promocije videza socialno občutljivih in potrošnikom ter njihovim interesom naklonjenih korporacij. Kot prevladujoče sprejet prostovoljni koncept, se je uveljavila bolj ali manj kot  marketinško orodje velikih korporacij, ki po tej poti zmanjšujejo tveganja, ki jih prinašajo zahteve trajnostnega razvoja.

Zaradi pristopa, ki prepušča odločitve o obsegu in področjih DOP občutkom aktualnih poslovodstev korporacij, le ta tudi ne more biti del razvojne in drugih politik države.

Zato je družbeni pomen vzpostavitve večje pravne urejenosti DOP tudi na področju korporacijske in delovno socialne zakonodaje in s tem umeščanja med področja in orodja razvojnih in socialnih politik zelo velik. Odločilno lahko prispeva k temu, da DOP postane pomemben vzvod načrtovanega družbenega razvoja in tudi premagovanja dohodkovnih neenakosti in s tem trajnostnega razvoja.

Cilji projekta

Cilji projekta:

  1. Cilj raziskave je s pravno analizo opredeliti vzroke za vrzeli med političnimi resolucijami in deklaracijami na globalni, evropski in nacionalni ravni in dejansko uveljavitvijo DOP in njenim prispevkom k premagovanju dohodkovne neenakosti v sodobni globalni družbi in s tem povezano učinkovitostjo in relevantnostjo pravnega okvira, ki se nanaša na DOP in korporacijsko upravljanje nasploh. Ožji cilj te raziskave je utemeljiti in podati nekatere predloge za dopolnitev pravnega okvira za boljše udejanjanje DOP.
  2. V predlagani raziskavi bomo preverili hipotezo, da je pomemben razlog za slabo izvajanje DOP v tem, da ni pravno zavezujoča. Z raziskavo želimo utemeljiti, da je razlog za slabo implementacijo koncepta DOP v vsakodnevno in strateško poslovno vedenje podjetij dejstvo, da uveljavitev DOP in odgovornost direktorjev v tej zvezi zakonsko ni urejena in za podjetja obvezna.
  3. Raziskava bo proučila razloge in smeri za možni razvoj EU in nacionalne korporacijske zakonodaje z novo opredelitvijo dolžnosti in odgovornosti direktorjev, vključno z dolžnostjo direktorjev, da v svoje poslovanje v tesnem sodelovanju z deležniki vključijo socialne, okolijske, etične in skrbi potrošnikov ter človekove pravice. Na ta način bi DOP postala pravno zavezujoča in pravno izvršljiva. Raziskovanje se bo osredotočala na DOP, povezano z dolžnostmi in odgovornostmi (obveznostmi) direktorjev, navzkrižje interesov direktorjev s korporativnimi in družbenimi interesi, raznolikost v sestavi uprav podjetij, vključno s pod zastopanostjo spolov, kot dejavnikov DOP.
  4. Študije primerov korporacijskih strategij in aktov ter delovanja in rezultatov števila večnacionalnih družb, povezanih z družbeno odgovornostjo podjetij, izbranih po različnih industrijskih panogah in sektorjih (javnih in zasebnih), bodo izvedene in analizirane z namenom oceniti in ovrednotiti napredek in dosežene rezultate ter obseg in domet prostovoljnega koncepta DOP ter oblikovati predloge za postopno premagovanje vrzeli med pravnimi akti, političnimi deklaracijami, priporočili in realnostjo.
  5. Izvedena bo študija primerov pravnih ureditev posameznih držav; na tej podlagi bo izvedena evalvacija pravnega okvira korporativnega upravljanja z vidika družbene odgovornosti, osredotočena na korporacijsko in delovno (socialno) pravo izbranih držav EU in zunaj EU.
  6. Obe študiji bosta raziskovalna osnova za razvoj metodologije za opredelitev in vrednotenje pravne urejenosti sistema DOP v posamezni državi. To bo izvirna in inovativna metodologija ter niz kazalnikov za opredelitev, ocenjevanje in vrednotenje pravnega okvira držav, povezanega z družbeno odgovornostjo podjetij, s poudarkom na posebnih izbranih zakonodajnih področjih. Poleg novega, inovativnega indeksa DOP bo razvit kot predlog pobude EU na tem področju.

Metodološko  bo raziskava bo podprta s pravno teoretično, razvojno in primerjalno pravno ter empirično analizo zakonodaje in drugih pravnih virov, ter s študijami primerov prakse korporacijskega upravljanja številnih izbranih družb.

Sodelavci in partnerji

Sodelujoči partnerji:

Vodja projekta:

Prof. dr. Rado Bohinc, znanstveni svetnik (ZRS Koper, Pravni inštitut)

Projektna skupina:

Znanstveno-raziskovalno središče Koper

  1. Dr. Jože Ruparčič (šifra raziskovalca 54027)
  2. Rade Trivunčević (šifra raziskovalca 55914)
  3. Peter Čerče (šifra raziskovalca 10756)

Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta

  1. Dr. Borut Bratina (šifra raziskovalca 04178)
  2. Dr. Andreja Primec (šifra raziskovalke 15376)
  3. Dr. Dušan Jovanovič (šifra raziskovalca 16215)

Projektne aktivnosti

Vodja projekta:

Prof. dr. Rado Bohinc: predmet raziskovanja v l. 2023 bo analiza naslednjih dokumentov in pravnih aktov:

  • ZAVEZE GLEDE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V SVETOVNIH PRAVNO-POLITIČNIH AKTIH IN AKTIH EU -Global Compact in drugi akti ZN – Tristranska deklaracija MOD o večnacionalnih podjetjih – Smernice OECD za večnacionalne družbe – Smernice ZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu
  • DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ IN AKTI EU – Prva definicija družbene odgovornosti podjetij v EU (Zelena knjiga EU, 2001) – Družbena odgovornost kot odgovornost podjetij za njihove učinke na družbo (prenovljena strategija EU Communication 2011) – Resolucije Evropskega parlamenta, 2010, 2013 o družbeni odgovornosti podjetij -Zahteve direktive EU o razkritju nefinančnih informacij in informacij 2014, predlogi dodatnih zahtev direktive 2014, politika raznolikosti, izjava družbe o nefinančnem poslovanju -Zahteve predloga direktive EU o skrbnem pregledu podjetij glede trajnosti, predloga direktive o skrbnem pregledu ravnanja direktorjev in predloga direktive kot podlage za uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostjo in o taksonomiji.
  • PRAVNI IN RAZVOJNI AKTI ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI PODJETIJ V RS -Zakonodaja Republike Slovenije o družbeni odgovornosti podjetij: implementacija direktive o nefinančnem poročanju v ZGD-1, obveznost spoštovanja socialnega, delovnega in okoljskega prava EU pri javnem naročanju. -Državni načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu v Sloveniji -Družbena odgovornost v industrijski politiki 2013-2020 -Družbena odgovornost v Strategiji razvoja Slovenije, SRS 2021 – Družbena odgovornost podjetij v Strategiji slovenske industrije 2021–2030

Projektna skupina:

Dr. Jože Ruparčič:

  • Sinteza prednosti družbene odgovornosti pred neoliberalno paradigmo pri vzpostavljanju trajnostno družbene odgovorne družbe.
  • Analiza vpliva družbene odgovornosti glede človekovih pravic v gospodarstvu.
  • Analiza družbene odgovornosti vezano na ukinitev davčni oaz pri vzpostavljanju trajnostno družbene odgovorne družbe.

Dr. Bojan TIčar:

  • Analiza in sinteza odškodninske in prekrškovne odgovornosti organov vodenja in nadzora v javnih zavodih. Primarno v javnih  zavodih s področja zdravstva. Študija bo podlaga za eventualne predloge sprememb veljavne zakonodaje.
  • Omenjeno študijo bo pripravil, kot znanstveno objavo, ki bo tudi predstavljena na septembrskem posvetu projektne skupine.

Predvidene projektne aktivnosti predstavnikov partnerske organizacije Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta (dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič in dr. Alenka Primec)

  • Analiza slovenske, avstrijske, nemške in švicarske sodne prakse, ki se nanaša na dejansko uveljavljanje in izvajanje CSR v podjetjih : analiza obstoječih sporov, kjer so odškodninski zahtevki uperjeni zoper velika podjetja, ki po mnenju tožnikov v svoji strategiji in poslovni praksi ne upoštevajo dovolj zavez o zmanjšanju ogljičnega odtisa (npr. tožba zoper Schell Nizozemska, tožba zoper Mercedes Nemčija,…) – primerjalno pravna, sistematična in teleološka metoda razlage.
  • Analiza zakonodaje EU in nacionalnih zakonodaj Nemčije, Avstrije in Švice, ki se nanaša na CSR, s poudarkom na vlogi poslovodstva pri njenem uveljavljanju (upoštevaje teorijo korporacijskega prava) – primerjalno pravna, sistematična in teleološka metoda razlage.
  • Analiza stanje na področju CSR v izbranih večjih gospodarskih družbah v Podravju, poudarek na vlogi poslovodstva (npr.: Talum, Impol, Pošta Slovenije, DEM, Zavarovalnica Sava, NKBM, Elektro Maribor, …)- metoda intervjuja.
  • Analiza stanje na področju CSR, usklajevanje zahtev CSR in korporativnega upravljanja v podjetjih, članih Štajerske gospodarske zbornice – diskurz (okrogla miza) in anketa.
  • Analiza nefinančnih (trajnostnih) poročil izbranih gospodarskih družb v Sloveniji s poudarkom na vlogi poslovodstva – študija primera.
  • Analiza kodeksov upravljanja družb in njihov vpliv na oblikovanje strategij podjetij za uveljavljanje CSR (poudarek na vlogi poslovodstva).
  • Sinteza ugotovitev na podlagi predhodnih raziskav (točke 1 – 6) in definiranje stanja (učinkovitost zakonodajnega okvira, možnosti nadgradnje, spremembe itd.).
  • Ugotavljanje korelacije med rezultati predhodnih raziskav in določbami (rešitvami) nove zakonodaje EU (CSRD in CSDDD).
  • Ugotavljanje temeljev odškodninske in kazenske odgovornosti direktorjev za skrbni pregled glede posameznih vidikov trajnosti (razkorak med nacionalno zakonodajo in predlogom CSDDD).
  • Evalvacija rezultatov raziskav in njihova predstavitev javnosti (npr. izdaja monografije ipd.).

mag. Anita Hrast (DO in neprofitne organizacije):

  • Analiza in merjenje družbenih učinkov, komuniciranja neenakosti na različnih ravneh in odzive deležnikov.
  • Poročanje o DO na ravni korporacij, NVO in vlad pri ustvarjanju celovitega in skladnega koncepta TDOD ter pri vzajemnem komuniciranju in razširjanju raziskovalnih rezultatov projekta.

Konference in dogodki

Konference

Znanstveni združeni konferenci

Vabljeni k udeležbi na združeni konferenci

19. IRDO mednarodna konferenca INOVATIVNA, TRAJNOSTNA IN DRUŽBENO ODGOVORNA DRUŽBA 2024: ESG (okoljski, socialni, upravljavski) vidiki v teoriji in praksi & učenje in delovanje za trajnostnost in zeleni prehod

in

 

4. konferenca IRDO & Državljanske pobude za Integralno zeleno Slovenijo

12.–13. junij 2024, Slovenija, EU, ONLINE.

Več informacij najdete TUKAJ.

Znanstvena konferenca “KORPORATIVNA DRUŽBENA ODGOVORNOST”

Vabljeni k udeležbi in soustvarjanju mednarodne znanstvene konference: CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY (CSR) IN GREEN AND DIGITAL TRANSITION – Legal and Sustainability Issues, September 26, 2023, Koper, Slovenia. (ONLINE & ONSITE)

Rezultati

REZULTATI PROJEKTA

Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS

Bibliografski kazalci

SVETINA, Peter, RUPARČIČ, Jože. Corporate Governance Between Efficiency and Social Responsibility. Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja. V tisku. ISSN 0040-3598.

PRIMEC, Andreja. Izzivi nove Direktive o potrebni skrbnosti pri trajnostnem poslovanju podjetij. Podjetje in delo : revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo. [Tiskana izd.]. V tisku. ISSN 0353-6521.

1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

BRATINA, Borut, JOVANOVIČ, Dušan. Odgovornost gospodarskih subjektov za zeleni prehod. V: 48. Dnevi slovenskih pravnikov, 10. in 11. oktober 2022, Portorož. Ljubljana: LEXPERA, 2022. 48, [št.] 6/7, str. 972-983. Podjetje in delo, [letn.] 48, [št.] 6/7. ISSN 0353-6521. [COBISS.SI-ID 132595459]

1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

JOVANOVIĆ, Dušan, BRATINA, Borut. Pomen subjektov javnega interesa za povečanje družbene odgovornosti. V:  KORPIČ-HORVAT, Etelka (ur.), et al. Socialna država in revščina. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba, 2022. Str. 297- 325. ISBN 978-961-286-626-6. DOI: 10.18690/um.1.2022. [COBISS.SI-ID 124812547]