Zgodnji vstop v vegetacijo, intenzivni pojav pavjega očesa zaradi spremenjenih padavinskih vzorcev v jesensko-zimskem času, izjemno visoke temperature v času cvetenja, intenzivno trebljenje plodičev zaradi spomladanske pozebe, daljše sušno odboje v mesecu avgustu in v prvi polovici septembra, ugodne vremenske razmere za pojav oljčne muhe pred obiranjem ter majhen pridelek, so značilnosti letošnje oljkarske sezone, ki je terjala na nekaterih lokacijah tudi 100 % izpad pridelka. Vse to lahko pripišemo izjemno hitrim spremembam podnebja, ki smo mu priča predvsem v zadnjih štirih desetletjih. 

Tveganja v pridelavi oljk in oljčnega olja se bodo, zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov povečala, kar bo lahko ogrozilo ekonomsko stabilnost, ki je lahko eden izmed največjih povodov za opuščanje tradicionalne pridelave oljk. Zadnje raziskave kažejo, da ima dvig temperature ter frekvenca in vrsta padavin največji vpliv na pridelavo oljk v Sloveniji, saj sta to dejavnika z največjim vplivom na rastne razmere (kmetijska suša) in razvoj rastlin (dolžino rastne dobe in fenološki razvoj rastline). Kljub opaznemu trendu dviga minimalnih povprečnih temperatur ter zgodnejšemu pojavu začetka rastne dobe in spomladanskih fenofaz, so oljke v naših klimatskih razmerah zaenkrat še dovolj časa izpostavljene nizkim temperaturam (dormanca), ki so ključne za odpiranje rodnih brstov in začetek cvetenja.  Vsekakor pa se dvig temperatur zraka že odraža v krajšanju razvojnih faz (krajši čas cvetenja, krajši čas dozorevanja), skrajšanemu času potrebnemu za rast in razvoj oljk ter vplivu na začetek razvoja reproduktivnih organov. Tako smo v letu 2021 ob zadostni izpostavitvi nizkim temperaturam zabeležili zgodnejši razvoj reproduktivnih organov, ki pa je bil zaradi izrazitega mraza v začetku aprila, ko so se 6. in 7. aprila 2021 po celi Evropi temperature občutno spustile, prekinjen. Cvetni brsti so bili,  zaradi izpostavljenosti izrazito nizkim temperaturam  (pod 0°C) v času občutljive začetne faze razvoja, poškodovani, kar je vplivalo na intenzivno trebljenje plodičev. Pri tem je potrebno poudariti, da oljka z naravnim trebljenjem skuša obdržati najboljše plodove in na ta način zmanjšati tveganje izgube semena zaradi napada škodljivcev ali bolezni oz. nepredvidenih meteoroloških pojavov, hkrati pa uravnotežiti rodnost posameznega drevesa v danih rastnih pogojih.

Neugodne vremenske razmere so v času razvoja cvetnih brstov v letu 2021 vplivale tudi na pozno in krajše cvetenje. Kasnejše cvetenje pa lahko vpliva na slabšo oplodnjo, zaradi večje verjetnosti izpostavljenosti visokim temperaturam. Le temu smo bili priča v letu 2021, ko so oljke  doživele ponoven temperaturni stres v času cvetenja pri prehodu iz dalj časa trajajočega hladnega vremena (deževen in hladen maj) v vročinski val (30-32° C). V splošnem pa je potrebno poudariti, da bo dvig temperatur omogočil zgodnejše cvetenje.

Poleg temperaturnih razmer pri gojenju oljk igrata pomembno vlogo tudi sončno obsevanje in padavine. Zaradi odsotnosti padavin v mesecu avgustu in prvi polovici septembra je oljke poleg temperaturnega stresa, obremenil tudi sušni stres, ki se je intenzivneje pojavil v mesecu avgustu in se nadaljeval v prvi polovici septembra. Sušni stres je negativno vplival na akumulacijo olja in končno velikost plodov. Zaradi manjšega števila plodov, ki je posledica intenzivnega  trebljenja plodičev v prvi fazi razvoja plodov in sušnega stresa v času akumulacije olja so oljke začele s prisilnim predčasnim dozorevanjem. Nekoliko drugačen scenarij se je odvijal v namakanih oljčnikih, kjer oljke niso podlegle primanjkljaju vode v tleh, počasneje dozorevajo in bodo pridelale večje količine olja.

Očitni kazalec podnebnih sprememb so tudi intenzivni in pogostejši napadi vremensko pogojenih že znanih in novih bolezni in škodljivcev ter nepredvidljivi ekstremni vremenski dogodki.

Navkljub vsemu so dolgoročne napovedi za gojenje oljk v Sloveniji zelo obetavne. Res je, da je posledice podnebnih spremembe, kljub številnim raziskavam, zelo težko napovedati, saj napovedovalni modeli temeljijo pretežno na domnevah in težko določijo njihovo verjetnost, vendar so številne projekcije podnebnih sprememb napovedale, da se bo v Sloveniji pridelek oljk, zaradi dviga temperatur, povečanja koncentracije CO₂ v zraku in obenem lažje zmožnosti absorpcije CO₂ v rastlino ter posledično zmanjšanja transpiracije, do leta 2070 predvidoma povečal za 30%.

Hkrati je nabor mogočih prilagoditvenih odzivov na klimatske spremembe (kot so npr. namakalni sistemi, prognozni modeli…) velik, vendar jih bo v bodoče potrebno preučit iz vidika ekonomske upravičenosti pridelave oljk.