Piran bo prihodnja štiri leta postal živi laboratorij iskanja trajnostnih rešitev za omilitev posledic podnebne krize. Raziskovalci Znanstveno-raziskovalnega središča Koper se bodo osredotočili na reševanje težav s pomanjkanjem pitne vode in postavljanje sistema za zgodnje zaznavanje ekstremnih vremenskih pojavov.

Letos je Mediteranski inštitut za okoljske študije pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper postal partner v 10 milijonskem projektu Smart Control of the Climate Resilience of European Coastal Cities (SCORE), ki ga financira Evropska Unija. Cilj projekta je oblikovanje, razvoj, spremljanje in preverjanje novih ukrepov namenjenih reševanju težav povezanih s klimatskimi spremembami (poplave, erozija in posledično izguba biotske raznovrstnosti) na obalnih območjih. Pridruženi partner projekta je tudi Občina Piran, projektno skupino ZRS Koper pa sestavljajo: dr. Shé M. Hawke, dr. Cécil Meulenberg, dr. Irina Cavaion, Barbara Pandev in dr. Blaž Lenarčič. 

Piran bo tako postal eden izmed desetih projektnih živih urbanih laboratorijev obalnih mest, ki se bo ukvarjal z reševanjem specifičnega problema povzročenega s strani klimatskih sprememb.

»Živi urbani laboratoriji so dejanska mesta, v katerih se preučuje obstoječe probleme, v njihovo reševanje pa se aktivno vključuje lokalne prebivalce. Povedano drugače, namesto, da bi imeli laboratorij v stavbi, imamo živi laboratorij v celotnem mestu,« nam je povedala dr. Shé M. Hawke iz Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper.

Sodelujoči prebivalci bodo skupaj z raziskovalci Mediteranskega inštituta za okoljske študije v okviru evropskega projekta SCORE preverjali možnosti, kako zmanjšati uporabo pitne vode za splakovanje WC školjke.

»Z namenom reševanja težav s pitno vodo bomo preizkusili inovativno rešitev, ki jo predstavlja higienski, stroškovno učinkovit in ogljično nevtralen sistem prerazporeditve vode iz tuša, do kotlička za splakovanje stranišča. Ta rešitev temelji na predpostavki, da ni ekološko ali ekonomsko smiselno splakovati stranišča z dragoceno čisto pitno vodo. Cilj je namreč s ponovno uporabo vode, uporabljene pri tuširanju, zmanjšati porabo pitne vode in s tem posledično tudi zmanjšati obremenitev infrastrukture ter količino odpadnih voda, ki jih spuščamo v pomembne jadranske akvakulture Jadranskega morja,« pojasnjuje dr. Hawke.

Glede na evropsko povprečje vsak odrasel prebivalec straniščno školjko splakne petkrat dnevno. Pri tem porabi od 5 do 10 litrov vode. Od 45 do 75 litrov pa jih porabimo za prhanje ali kopanje v kadi. Raziskovalci nameravajo to vodo zajeti s preprostim sistemom ter jo uporabiti za splakovanje straniščne školjke.

»Kot omenjeno je Piran izpostavljen tudi nevarnostim, ki so povezane z ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so na primer poplave, nevihte in erozija. Zato je pomembna projektna aktivnost  namestitev naprednih tehnologij za zgodnje zaznavanje in opozarjanje. S tem namenom bo v sklopu projekta ustvarjen prototip digitalnega dvojčka mesta Piran, ki bo omogočal zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske pojave, simulacije vplivov teh pojavov na mesto in posledično pripravo evakuacijskih načrtov ter preventivnih aktivnosti. Da bi dosegli ta cilj, bomo prebivalce Pirana povabili k sodelovanju v procesu zbiranja podatkov v realnem času, s katerimi bomo dopolnili zbirke podatkov obstoječih senzorjev,« še dodaja dr. Hawke.

Digitalni dvojček mesta Piran bo na osnovi sprotnih podatkov omogočal tako zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske pojave v obalnih mestih, kot strateško načrtovanje odzivov na podnebno krizo.