Foto: MEDES

O tem, kako hitro propade človeško telo v vesolju, bodo v okviru raziskave Evropske vesoljske agencije v naslednjih mesecih preučevali raziskovalci Inštituta za kineziološke raziskave pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (ZRS) v sodelovanju z Univerzo v Trstu in bolnišnico Cattinara.

Na Inštitutu za kineziološke raziskave (IKARUS) pri ZRS Koper so v različnih študijah zadnjih 20 let preučevali vpliv simulirane mikrogravitacije na telo (»bed rest« študije). V okviru študij, ki so prešle v večletni raziskovalni program, so izvedli pet 35-, 14- in 10-dnevnih študij. IKARUS ZRS Koper, z vodjo programa prof. dr. Radom Pišotom, je v mednarodno raziskovalno mrežo v okviru omenjenih študij povezal številne ugledne evropske raziskovalne inštitucije. Med njimi so ob ZRS Koper bili glavni nosilci raziskovalne dejavnosti Univerza v Padovi, Univerza v Trstu in Univerza v Grazu. Vrhunska kakovost zahtevnih raziskav pa je bila zagotovljena z odličnim sodelovanjem med ZRS Koper, Splošno bolnico Izola in Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, kjer so dosedanje raziskave tudi potekale.

Rezultate študij so poročali v preko 50 znanstvenih člankih in znanstveni monografiji. Prišli so do številnih zanimivih ugotovitev, ki odkrivajo nove resnice o tem kako se odraža človeško telo v času daljše popolne gibalne neaktivnosti. Mehanizme propada so poglobljeno spremljali na področju skeletne muskulature, srčno-žilnega, živčnega in dihalnega sistema, pa tudi na področju kognitivnih funkcij in presnove. Njihove najbolj prodorne ugotovitve so, da se mehanizmi propada kažejo izredno hitro, že po nekaj dneh ležanja, da lahko s skrbno načrtovanimi in vodenimi intervencijami vplivamo na pojavnost in intenzivnost propadanja ter da se tekom gibalne neaktivnosti starejšim odraslim (55-65 let) zdravstveno stanje s poudarkom na funkcionalnih zmožnostih poslabša bistveno hitreje kot mlajšim. Še več, po koncu obdobja gibalne neaktivnosti se starejši le stežka, včasih tudi ne, povrnejo na izhodiščne vrednosti. Tega se je potrebno zavedati tako v kliniki, npr. pri pacientih po težjem prebolevanju COVID-19, pa tudi pri vseh ostalih, ob omejevanju njihovega gibanja.

»Poudariti velja, da naše telo v vesolju popada kar 7-krat hitreje kot če bi neprekinjeno ležali v postelji. Dokaz temu gre zgolj primerjava smernic življenja na Zemlji, kjer se odraslim priporoča vsaj 30 minut dnevne, zmerno do visoko intenzivne vadbe, medtem ko se astronavtom med bivanjem v vesolju priporoča 4 ure zelo intenzivne vadbe,« sporoča prof. dr. Boštjan Šimunič, predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave pri ZRS Koper in eden od koordinatorjev raziskav v okviru Bed rest centra – ZRS Koper (https://arhiv.zrs-kp.si/index.php/bed-rest-centre-koper/) .

Ker se tovrstne raziskave v vesolju ne da izvesti, so raziskovalci pripravili najboljši približek bivanja v vesolju oziroma mikrogravitaciji – to je lebdenje v vodi. Raziskava je edinstvena iz več vidikov. Kot prva bo preučevala ženske preiskovanke in prvič bo 20 ženskih preiskovank lebdelo v vodi kar pet dni. Mednarodna raziskava se izvaja na Inštitutu za vesoljsko medicino in fiziologijo (MEDES) v Toulousu, Francija.

»Vloga našega inštituta je preučevanje upadanja mišične mase: volumen mišic, arhitekturo mišične zgradbe, mišično funkcijo. V sodelovanju z Univerzo v Trstu in bolnišnico Cattinaro, kjer sodelujemo z raziskovalno skupino prof. Giannia Biola, bomo preučevali tudi spremembe mišične presnove – sintezo in razgradnjo mišičnih beljakovin. Raziskava bo potekala kar 6 mesecev in bo omogočila detajlen vpogled v mehanizme in dejavnike človekovega propada v tovrstnih okoljih,« dodaja prof. dr. Šimunič.

»Tudi s to študijo bomo tako doprinesli k znanju in zavedanju pomena gibalne aktivnosti za zdravje človeka oz. številnih škodljivih učinkih gibalne neaktivnosti. Slednjo moramo resno obravnavati tudi iz vidika zdravljenja in rehabilitacije, saj je velikokrat težko jasno opredeliti koliko je posameznik zdravstveno in funkcionalno prizadet ali omejen zaradi bolezni oz. poškodbe in koliko zaradi vzporedne gibalne neaktivnosti, ki bolezen oz. poškodbe spremlja. Počitek oz. gibalna neaktivnost pa je žal velikokrat predpisana tudi  v neustreznem obsegu in neupravičeno,« zaključuje prof. dr. Pišot, ki s tem opozori tudi na širšo vrednost vesoljskih raziskav.