Iz javnega pogovora »Vojna in mir«: Je vojna v človeku vedno prisotna?
Živimo v času, ko se soočamo z novo vojno na evropskih tleh in ko nas pretresajo podobe trpljenja civilistov v Ukrajini ter neznansko vojno razdejanje. Vojne in uničenje so žal sestavni del človeške zgodovine in zdi se, da se človeštvo ne zmore osvoboditi od logike nasilja, vojne, ter uničevanja življenja.
V javnem pogovoru »Vojna in mir«, ki je potekal v okviru Primorskega poletnega festivala v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper), so gostje mag. Jan Dominik Bogataj, prim. Matjaž Lunaček, Tanja Tuma in dr. Marta Verginella odstirali vprašanja, kako je mogoče, da se po stoletjih vojn in nasilja, po Auschwitzu, Ruandi in Srebrenici ter vojnah in nasilju na Bližnjem vzhodu ter drugod po svetu, ter kljub nenehnim prizadevanjem za mir, vedno znova pojavljajo manifestacije nasilja in zla v eni izmed svojih oblik. Spregovorili so tudi o principu in logiki vojne in o možnosti zamišljanja prihodnjega miru. Beseda je tekla tudi o tragedijah spolnega nasilja v okviru vojn ter nasilja, usmerjenega proti otrokom. Pogovor so usmerjali filozofski, etični, teološki, literarni, psihološki in psihoanalitični vidiki vseh omenjenih tem. Javni pogovor je povezoval dr. Lenart Škof, predstojnik Inštituta za filozofske študije ZRS Koper.
Uvodoma je prisotne pozdravil tudi prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, ki je izpostavil pomen in namen večletnega plodnega sodelovanja na Primorskem poletnem festivalu z Gledališčem Koper.
Prim. Matjaž Lunaček, psihiater, psihoanalitik in skupinski analitik je poudaril, da se ljudje v vojne vpletejo na različne načine. Poudaril je, da so nasilni odzivi človeku prirojeni in da pri oblikovanju značaja in s tem tudi morebitnega nasilnega vedenja veliko vlogo igrajo najzgodnejša leta življenja – nekatere stvari se tako v človeka vtisnejo že v maternici, izjemno pomembna pa so prva leta življenja in dinamika skrbi in vzgoje s strani matere in staršev. Omenil je različne ravni spoprijemanja s človeku vrojenimi goni in s tem s tisto energijo, ki lahko postane ustvarjalna, ali pa destruktivna. Vojna je žal tista, ki pri nekaterih posameznikih sproža veliko agresivnih impulzov.
»Kot pisateljica opažam, da je v Sloveniji ogromno sovraštva. Pri svojem delu sem nekoliko naivno iskala tisti čudežni stavek, ki bi nekoga spravil do tega, da bi objel sočloveka,« je svoje misli strnila Tanja Tuma, pisateljica, založnica, urednica in publicistka, predsednica slovenskega PEN-a. Na vprašanje kako spravo graditi, je odgovorila z besedo empatija. Le z njo namreč lahko presežemo razlike.
Da ne bi o miru samo razmišljali, ampak ga tudi udejanjali, je opozoril mag. Jan Dominik Bogataj, manjši brat – frančiškan, strokovni sodelavec Inštituta za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. »Blagor tistim, ki delajo za mir, naj bo univerzalno sporočilo.« Prav tako je spomnil na preprost pozdrav svetega Frančiška: »Mir in dobro!«, ki je na včerajšnjem javnem pogovoru ravno pred cerkvijo svetega Frančiška Asiškega imelo še večjo sporočilno težo.
Zgodovinarka dr. Marta Verginella je izpostavila problematiko razumevanja vojne v okviru proučevanja zgodovine vojn. Izpostavila je, da je pričevanj o vojnah veliko, da pa so redka pričevanja žensk in da je pričevanje o nasilju vselej izjemno težka naloga za vsakogar. Ob tem je denimo omenila nedavno preminulega Borisa Pahorja, ki mu je to uspelo prikazati v njegovih izjemnih literarnih delih.
Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.