Dr. MILAN BUFON, znanstveni svetnik

Inštitut za jezikoslovne študije

Tel.: +386 5 663 77 00

E-naslov: milan.bufon@zrs-kp.si

Področja raziskovanja:

  • Družbena geografija
  • Proučevanje meja, obmejnosti, čezmejnih odnosov, manjšin in evropskih integracijskih procesov

Biografija:

Milan Bufon je dodiplomski študij opravil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1983 v smereh geografija (A) in etnologija (B) z nalogo “Regionalna geografija Doberdobske planote”, za katero je prejel leta 1984 fakultetno Prešernovo nagrado. Na Oddelku za geografijo navedene fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1986 vpisal kot t.i. mladi raziskovalec podiplomski študij socialne in politične geografije pri svojem mentorju prof. dr. Vladimirju Klemenčiču ter na
istem Oddelku prevzel funkcijo asistenta-stažista. Leta 1990 mu je bil podeljen naslov magistra geografije za delo “Etnično-regionalni razvoj obmejnih regij: primer s Slovenci poseljenega ozemlja v Furlaniji-Julijski krajini”. Za to delo je v Trstu prejel leta 1990 Tončičevo nagrado. Marca leta 1995 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom “Socialno-geografska funkcija slovenskega prebivalstva v integracijskih procesih Goriške obmejne regije” in bil promoviran v doktorja znanosti maja istega leta.

Z znanstveno-raziskovalnim delom je pričel sredi 80. let kot sodelavec ter član Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v Trstu, s katerim je tudi kasneje sodeloval pri raznih projektih. Sicer je bil na raziskovalnem področju najprej od junija 1996 do novembra 1998 ter nato od oktobra 2003 dalje polno zaposlen na Znanstveno-raziskovalnem središču Republike Slovenije v Kopru, od 1999 do 2003 pa je na Središču obdržal na raziskovalnem področju dopolnilno zaposlitev. Na ZRS je bil imenovan za podpredsednika Znanstvenega sveta in vodjo celotne raziskovalne skupine, nato pa za vodjo Inštituta za sredozemske humanistične in družboslovne študije (do konca leta 2006) ter za vodjo skupne programske skupine »Interdisciplinarni vidiki sredozemske Slovenije in območij kulturnega stika« (1999-2003) in kasneje programske skupine »Območja kulturnega stika v integracijskih procesih« (od leta 2004 dalje). Od leta 2009 do 2013 je bil predstojnik Inštituta za geografske študije. Od leta 1995 do 2013 je bil neprekinjeno član Znanstvenega sveta Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru, kjer je v zadnjem obdobju vodil Komisijo za imenovanje v nazive. V tej raziskovalni organizaciji je bil tudi član Upravnega odbora (1996-1999). Leta 2001 je bil v okviru te ustanove imenovan v naziv znanstveni svetnik. Od leta 2019 Milan Bufon član Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper.

Na pedagoškem področju je bil leta 1996 izvoljen v naziv docenta za družbeno in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je na Oddelku za geografijo najprej pogodbeno predaval predmet politična geografija, od novembra 1998 do septembra 2003 pa je bil na istem oddelku redno zaposlen in napredoval do izrednega profesorja. Leta 2001 je tu ustanovil in vodil katedro za politično geografijo. V okviru tega predmeta je pripravil različno študijsko gradivo in skripta, leta 2001 pa je objavil tudi prvi političnogeografski učbenik v Sloveniji (v dveh zvezkih) z naslovom Osnove politične geografije 1-2. Od študijskega leta 2002/03 do študijskega leta 2016/17 je bil Bufon vključen v izvajanje dodiplomskega študijskega programa »Geografija kontaktnih prostorov« oziroma »Geografija« na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Dodiplomski in kasneje podiplomski študijski program »Geografije kontaktnih prostorov« na FHŠ je tudi sam sooblikoval v okviru ekspertne delovne skupine za oblikovanje novih humanističnih študijskih programov bodoče Univerze na Primorskem, kjer je kot član sooblikoval organizacijski in študijski program fakultete. V okviru tega oddelka je v zadnjem obdobju vodil tudi proces prenove študijskih programov geografije po bolonjskih smernicah ter koordiniral pripravo različnih interdisciplinarnih in meduniverzitetnih študijskih programov, med temi Jean Monnet katedre za evropske študije in prvega skupnega mednarodnega doktorata na temo »Diversity Management« z univerzama v Gradcu (Avstrija) in Bologni (Italija). V okviru FHŠ je bil po njeni ustanovitvi leta 2001 imenovan za člana senata ter prvega predstojnika oddelka za geografijo te fakultete (do oktobra 2007). Bil je tudi prvi predsednik fakultetne Komisije za študijske in študentske zadeve ter član fakultetne Komisije za imenovanje v nazive. Ponovno je bil v senat FHŠ imenovan oktobra 2012, ko je do konca službovanja na Univerzi na Primorskem tudi prevzel članstvo v fakultetni KIN. Od oktobra 2003 je bil Bufon kot visokošolski učitelj in raziskovalec stalno zaposlen na Univerzi na Primorskem, kjer je bil imenovan tudi za člana prvega univerzitetnega senata. Decembra 2003 je bil imenovan za prvega prorektorja za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, v okviru te funkcije pa je vodil še istoimensko univerzitetno komisijo. Obenem je bil član univerzitetne Komisije za študijske zadeve (2003-2006) ter Komisije za kakovost (2003-2007). Novembra 2007 ga je Senat Univerze na Primorskem izvolil v naziv redni profesor.

Milan Bufon je od leta 1983 član Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, kjer je bil v obdobju 1998-2008 predsednik Znanstvenega sveta tega raziskovalnega zavoda, od leta 2004 do 2016 pa predsednik njegovega Upravnega odbora. Leta 2001 je bil do razpusta tega zavoda imenovan tudi za predsednika Znanstvenega sveta Inštituta za geografijo v Ljubljani, od leta 2003 do 2008 pa je bil član slovenskega Nacionalnega komiteja za geografijo.

Njegova osebna bibliografija šteje nad 400 enot, od tega nad 10 monografij, nad 50 poglavij v znanstvenih publikacijah oziroma v knjižni obliki objavljenih predavanj na konferencah in nad 60 znanstvenih člankov. Več kot 70 znanstvenih del je objavil v tujini oziroma v pomembnejših tujih jezikih; pogosta je citiranost njegovih del v domači in mednarodni literaturi, tako da je Bufon najbolj citirani slovenski družbeni geograf v tujini.

Za svoje znanstveno-raziskovalno in strokovno delo je Milan Bufon prejel številne nagrade in priznanja:

  • bronasto plaketo Zveze geografskih društev Slovenije (2003);
  • prvo priznanje Glasnik znanosti, ki ga podeljuje UP ZRS (2004);
  • Univerza na Primorskem mu je podelila Zlato plaketo za raziskovalne in pedagoške dosežke (2010);
  • ARRS njegovo znanstveno monografijo »Ne vrag, le sosed bo mejak« uvrstilo med največje dosežke na področju humanistike (2011).

Raziskovalna dejavnost:

Milan Bufon je kot vodja tedaj enotne raziskovalne skupine, v obdobju 1999 – 2003 vodil prvi (in takrat edini) raziskovalni program ZRS (P0-0501) v obsegu 4 FTE z naslovom “Interdisciplinarni vidiki sredozemske Slovenije in evropskih stičnih prostorov”. Ta nacionalni raziskovalni program je leta 2004 prevzel ime “Območja kulturnega stika v integracijskih procesih”, njegov obseg v FTE pa se je od leta 2004 do zadnje reakreditacije leta 2014 zmanjšal od 3,4 na samo 1,74 FTE, ne glede na to, da ga je Znanstveni svet ARRS uvrstil v najvišji možen kakovostni razred in mu dodelil maksimalno, šestletno izvedbeno obdobje (do konca leta 2019).

Po evidenci ARRS je (bil) Milan Bufon vodja še naslednjih raziskovalnih projektov:

  • Slovensko zamejstvo kot vsebine kurikula osnovnih in srednjih šol v Sloveniji (1. 4. 2018 – 30. 9. 2019);
  • Evropske multikulturne regije med družbeno-prostorsko konvergenco in divergenco (1. 5. 2010 – 30. 4. 2013);
  • ‘Poklicali smo delovno silo, prišli pa so ljudje’ – Analiza socialne strukture in integracijskih strategij tujih delavcev v Sloveniji’ (1. 2. 2008 – 30. 1. 2011);
  • Razvojne možnosti slovenskih obmejnih območij po vstopu Republike Slovenije v schengenski prostor (1. 1. 2007 – 31. 12. 2009);
  • Uresničevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora in čezmejne integracije v pogojih evropskega povezovanja (1. 10. 2006 – 30. 9. 2008);
  • Jugovzhodna Evropa in Republika Slovenija v luči aktualnih evropskih teritorialnih procesov (1. 7. 2004 – 30. 6. 2007);
  • Prednosti in pomanjkljivosti športnega trga v Sloveniji (1. 9. 2004 – 30. 11. 2006);
  • Kronološki pregled monoteističnih religij na severovzhodnem Jadranu (1. 7. 2004 – 30. 6. 2006);
  • Socialno integracijska vloga šole v območjih kulturnega stika in družbenega povezovanja na primeru slovensko-italijanske meje (1. 11. 2001 – 31. 10. 2004);
  • Vloga primerjalnih modelov v konstrukciji medkulturne filozofije (1. 7. 2002 – 30. 6. 2004);
  • Funkcija obmejnih in etnično mešanih območij v čezmejnih integracijskih procesih države Slovenije – primer Slovenske Istre (1. 1. 1996 – 30. 6. 2001). To je bil tudi prvi nacionalni raziskovalni projekt, ki ga je pridobilo Znanstveno raziskovalno središče kot novoustanovljeni javni raziskovalni zavod.

Milan Bufon je oziroma je bil na mednarodnem strokovnem področju dejaven v italijanskem geografskem društvu s sedežem v Firenzah (Società Geografica Italiana) ter v raznih mednarodnih združenjih (IGU – International Geographic Union, World Political Map Commission; AAG – Association of American Geographers; IBRU – International Boundaries Research Unit; ASEN – Association for the Study of Ethnicity and Nationalism; MRG – Minority Rights Group; ECPR – Standing Group on Regionalism). V domačem strokovnem okolju je bil med soustanovitelji Slovenskega političnogeografskega društva, ki je več let domovalo na Oddelku za geografijo UP FHŠ. Je bil tudi pobudnik letnih srečanj v okviru mreže oddelkov za geografijo oziroma geografov v alpsko-jadranskem-podonavskem prostoru »Adriatic Forum«, ki se je prvič sestal v Kopru leta 2008.

Bufon je član uredniškega odbora slovenskih znanstvenih revij »Annales« in »Razprave in gradivo« ter romunske geografske revije »Revista Romana de Geografie Politica«. Obenem je oziroma je bil član uredniških odborov drugih znanstvenih publikacij, ki so jih oziroma jih izdajajo Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštitut za geografijo v Ljubljani, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu ter Univerza na Primorskem. Bil je pobudnik in nosilec mednarodnih znanstvenih posvetov “Meje in obmejne skupnosti na pragu novega tisočletja”, ki je potekal maja 2000 v Portorožu, “Meje kot ovire in mostovi: primeri Slovenije, Irske in zahodnega Sredozemlja”, ki je potekal septembra 2001 v Kopru, dveh mednarodnih znanstvenih sestankov na temo “European Union Expansion in Central and Eastern Europe” v okviru kongresa AAG v Los Angelosu (ZDA) marca 2002, slovenskega znanstvenega in strokovnega posveta z mednarodno udeležbo v okviru Melikovih dni na temo “Aplikativna geografija”, ki je potekal septembra 2002 v Portorožu, mednarodnega znanstvenega sestanka »Slovenija po letu 2004: mostišče med EU in jugovzhodno Evropo«, ki je potekal v soorganizaciji Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS septembra 2003 v Kopru, mednarodnega posveta »Mountains without Borders«, ki je potekal v soorganizaciji univerze v Trstu in Celovcu na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo maja 2004, mednarodnega simpozija pod pokroviteljstvom Mednarodne geografske zveze ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi »Dayton – Ten Years After: Conflict Resolution and Co-operation Perspectives«, ki je potekal v soorganizaciji Univerze na Primorskem ter Univerze v Sarajevu v Sarajevu novembra-decembra 2005 (to je bila tudi edina tovrstna mednarodna konferenca v Sarajevu in prva, kjer so se po konfliktih na območju nekdanje Jugoslavije srečali zunanji ministri bivših jugoslovanskih republik), prve konference geografov Zgornjega Jadrana (nato poimenovan Adriatic Forum) na temo »Skupno upravljanje brezmejnega prostora«, ki je potekala novembra 2008 v Kopru, mednarodne konference »(Re)integration and Development Issues in Multicultural and Border Regions«, ki je potekala septembra 2011 v Portorožu, ter drugih domačih in mednarodnih znanstvenih posvetov v organizaciji ZRS Koper ter Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. V okviru te ustanove je kot predsednik mednarodnega znanstvenega sveta soorganiziral odmevni mednarodni kongres ICML (International Conference on Minority Languages), ki je potekal julija 2005 v Trstu.

Na nacionalnem strokovno-razvojnem področju je bil leta 1999 imenovan za člana Komisije sklada podpore raziskovalni dejavnosti Slovencev v zamejstvu pri Slovenski znanstveni fundaciji ter za člana Komisije za ocenjevanje ugotavljanja skladnosti izvolitev v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive pri MZT oziroma MŠZŠ RS, v okviru katere je vodil podkomisijo za humanistiko in družboslovje. Pri istem ministrstvu je bil leta 2002 imenovan še v Komisijo za imenovanje mladih raziskovalcev v gospodarstvu, leta 2003 pa v personalno jedro za področje geografije. Leta 2000 je bil imenovan tudi za člana parlamentarne komisije za oblikovanje volilnih okrajev v primeru sprejetja večinskega volilnega sistema v Sloveniji, leta 2004 v Komisijo za oblikovanje slovenskega nacionalnega programa za znanstveno-raziskovalno delo, leta 2005 pa v Komisijo za humanistiko Sveta za visoko šolstvo. Od leta 2001 je član Komisije za izbiro kulturnih programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Ministrstvu za kulturo RS; od leta 2002 član Komisije za ocenjevanje projektov gospodarskega sodelovanja z zamejstvom pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj RS ter od leta 2005 tudi član Komisije za ocenjevanje diplomskih in podiplomskih del Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od leta 1999 je bil tudi član ekspertne skupine za pripravo študijskega programa Fakultete za humanistične študije v Kopru, v okviru katere je sodeloval pri postavitvi skupnega študijskega sistema ter postavil strokovne podlage za dodiplomski ter podiplomski študijski program geografije.

Na mednarodni ravni je Bufon redni strokovni ocenjevalec za različne mednarodne geografske in družboslovne revije in založbe ter ocenjevalec za nekatere tuje univerze in raziskovalne agencije. Leta 2003 je bil v Bruslju član evalvacijske Komisije DG Research EU za ocenjevanje projektov evropskega programa ERA-MORE. Leta 2009 je bil imenovan za evalvatorja bolgarske Državne znanstvene fundacije, ki v okviru bolgarskega ministrstva za izobraževanje in znanost financira nacionalne raziskovalne projekte, v obdobju 2012-13 pa je bil imenovan za evalvatorja pri italijanski nacionalni agenciji za evalvacijo univerz in raziskovalnih inštitutov ANVUR v obdobju 2004-10 za področje družbene in politične geografije. Poleg tega je bil član Evropske komisije za manj razširjene jezike (EBLUL) oziroma združenja manjšinskih organizacij v Italiji (CONFEMILI) in deželnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze, krovne organizacije Slovencev v Italiji. V tem okviru je novembra 1996 opravil študijski obisk na Škotskem v organizaciji Evropske komisije za manj razširjene jezike.

V 70. in 80. letih je bil dejaven tudi na literarnem področju in objavljal kratke zgodbe v zamejskih in osrednjeslovenskih literarnih revijah. Leta 1977 je prejel v Trstu tudi nagrado Dante Alighieri za v italijanščini napisano novelo, leta 1979 pa se je uvrstil med najboljše slovenske pesnike in pisatelje začetnike na finalnem srečanju v Gradišču na Štajerskem. Leta 1984 je v Trstu pri Založništvu tržaškega tiska izšla njegova zbirka kratke proze »Rondo«. Ob izpolnjenem 18. letu starosti (2004 in 2007) je za vsakega izmed svojih dveh sinov spisal in založil osebno unikatno literarno delo.