dr. Dragica Čeč, višja znanstvena sodelavka

Inštitut za zgodovinske študije

Tel.: +386 5 663 77 00

E-naslov: dragica.cec@zrs-kp.si

Področja raziskovanja:

• zgodovina vsakdanjega življenja
• kulturna zgodovina
• socialna zgodovina
• zgodovina spolov
• pravna zgodovina
• zgodnji novi vek

Biografija:

Dragica Čeč je diplomirala leta 2002 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2009 zaključila še doktorski študij z disertacijo Revni, berači in kriminalci na Kranjskem v 18. stoletju.

Dragica Čeč je višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Med leti 2006 in 2016 je delovala tudi kot asistentka in docentka na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za humanistične študije pri predmetih Zgodovina vsakdanjega življenja, Zgodovina spolov, Novi vek, izbrane vsebine, Vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Sredozemlja. Leta 2019 je bila gostujoča predavateljica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med leti 2011-2016 je bila članica senata UP FHŠ.

Je avtorica preko 20 izvirnih znanstvenih člankov in preko 20 poglavij v znanstveni monografski publikaciji.

Za svoje delo je leta 2010 prejela nagrado Glasnik znanosti ZRS Koper za posamezne vrhunske znanstvene dosežke obetavnih raziskovalcev.

Raziskovalna dejavnost:

V svojih študijah se Dragica Čeč posveča kulturno zgodovinskih analizam vsakdanjega življenja (16.-19. stoletje), od reprezentacij  in vsakdana revnih, vprašanj solidarnosti, zgodovine spolov, odnosov družbe in posameznika v času kriz, izkušenj življenjskih obdobij, kulturnih reprezentacij političnega, zlasti vprašanj povezanih s kolektivnim nasiljem in upori v zgodnjenovoveški družbi. Ker se v svojih študijah pogosto poslužuje tudi zelo specifičnih virov, se ukvarja tudi z vprašanji pravne zgodovine. Poleg avtorstva številnih izvirnih znanstvenih člankov ter poglavij v znanstvenih monografijah, je urednica večih znanstvenih monografij in številnih drugih znanstvenih prispevkov, njena bibliografija pa obsega preko 150 enot.

Trenutno vodi mednarodni projekt MerlinCV (Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020), bila pa je tudi vodja raziskovalnega projekta: Jaz, revež: socialno in kulturnozgodovinska analiza vsakdana revežev s poudarkom na analizi ubožnih prošenj (2010-2012) in bilateralnega projekta: Vzorci družinskega nasilja v zgodnjem novem veku. Študije primerov o vzorcih družinskega nasilja v Istri in delov slovenskega ozemlja v zgodnjem novem veku (2018-2019).

Bila je članica programskih in organizacijski odborov znanstvenih mednarodnih simpozijev in okroglih miz: Zgodovina prehrane (2010), Zgodovina otroštva (2012), Mejniki in zgodovina : velika zgodovina skozi oči majhnega človeka (2018), 150-letnica tabora v Vižmarjih (2019), Toliminski punt 1713 (2013), Uzroci obiteljskog nasilja. Študije slučaja o uzrocima obiteljskog nasilja u ranonovovijekovnoj Istri i dijelovima današnje Slovenije (2019). Od leta 2018 je predsednica Zveze zgodovinskih društev Slovenije.

 Kot članica sodeluje v uredniških odborih revij: Zgodovina za vse, Acta Histriae, Problemi sjevernog Jadrana, Zgodovina v šoli, History in flux, Šolska kronika.

V preteklih letih je sodelovala pri raziskovalnih dejavnosti v okviru mednarodnega projekta Srce Istre in nacionalnih raziskovalnih/aplikativnih projektov, med drugim: ‘Socialnodemografska podobe Istre v novem veku’ (2009-2011); ‘Podeželje in mesto na Primorskem: družbena, gospodarska in pravna razmerja med starim redom in modernizacijo’ (2009-2011); ‘Uporniške preživitvene strategije na Slovenskem’ (16.-19. stoletje) (2011-2014)), Moč malih istrskih mest (14. do 18. stoletje) (2013-2016), ‘Zgodovina slovenskega primorja od 16. stoletja do najnovejše dobe’ (2006-2007), ‘Kraji spomina, kraji meje: spomin in identiteta na slovensko-italijanskem mejnem območju v dolgem dvajsetem stoletju’ (2014-2017); trenutno pa predvsem znotraj projektov: ’Kulturno-zgodovinski vidiki staranja: izkušnje, reprezentacije, identitete’;  ‘Jadranske socialne države: socialne politike v transnacionalni obmejni pokrajini od sredine 19. do 21. stoletja’, ter raziskovalnega programa ‘Sredozemlje in Slovenija’., ’Ambicije, karierizem, pohlep, prevare: socialno-materialne strategije, prakse in komunikacija družbenih elit na Slovenskem v zgodnjem novem veku’ in ’Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850–2000).’