Evidenčna številka ARRS: J6-3121

Trajanje projekta: 1. 10. 2021 – 30. 9. 2024

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Pričujoči projekt prispeva k ponovnemu razmisleku o razmerju med nacionalno pripadnostjo, teritorialno pripadnostjo in suverenostjo države s preučevanjem vloge državljanstva med in po prvi svetovni vojni na območju severnega Jadrana. Prva svetovna vojna, propad imperijev in že obstoječih državnih struktur ter ustvarjanje novih držav naslednic ali priključitev novih provinc k starim, so sprožili procese redefiniranja ozemelj in njihovih narodov. Osredotočenost na nestanovitna, prekrivajoča se in včasih konkurenčna središča moči (različne države, pa tudi nacionalne, regionalne in lokalne strukture) bodo raziskovalni skupini omogočila, da ponovno preučimo merila in koncepte državljanstva in mnogoterih oblik pripadnosti. Raziskava se osredotoča na severno jadransko območje od začetka 1. svetovne vojne julija 1914 do podpisa Rimske pogodbe med kraljevinama Italije in SHS januarja 1924, ki je mesto Reka priključilo Italiji in začasno rešila jadransko vprašanje. To desetletje je bistvenega pomena za redefinicijo svetovnega reda, severni Jadran pa predstavlja edinstveni laboratorij, kjer lahko preučujemo vse najpomembnejše preobrazbe Evrope v dvajsetem stoletju. Zato bo pričujoča raziskava uporabila lokalne razmere in se vključila v sodobne družbene razprave o suverenosti in pripadnosti v času, ko so državljanstvo in z njim povezane pravice predmet intenzivnih razprav.

Več vprašanj si zasluži različne metode dela. Tradicionalno arhivsko delo bo oblikovano v bolj vključujoč pristop, ki vključuje socialne in kulturne perspektive, prepleta politično zgodovino z zgodovinsko antropologijo in zahteva temeljito transnacionalni zorni kot, da se izkoristijo številni potenciali razvijajočih se mejnih študij.

S pregledom primarnih virov in analizo vojnih sprememb ter preučitve posledic na odnos med državo in družbo, bo projekt razdeljen v štiri med seboj povezane vsebinske sklope:

1. Prvi sklop je namenjen administraciji in organizaciji projektnega dela, kar je v časih pandemije koronavirusa ključnega pomena za čim bolj učinkovito izpeljavo projektnih ciljev.
2. Drugi sklop je namenjen preučevanju državljanstva, saj so po prvi svetovni vojni nove oblasti državljanstvo pogosto uporabljale za prisilne ukrepe proti nedržavljanom; vendar bi bilo zavajajoče, če bi o ljudeh, ki so živeli na tem območju, razmišljali le kot o pasivnih akterjih. Namen tega delovnega sklopa je predvsem proučiti vlogo posameznic in posameznikov pri obravnavi državljanstva. Posebno pozornost bomo posvetili tudi vplivu državljanskih pravic na javni diskurz, ki predstavljajo glavno vprašanje današnjih diskurzov o suverenosti, pripadnosti, migracijah in človekovih pravicah.
3. Tretji sklop obravnava to obrnjeno vizijo državljanstva tudi kot pragmatične individualne izbire in ne kot vir identifikacije, kar odpira nova vprašanja o suverenostih in lojalnostih, ki so še posebej zapletena na večetničnih in večjezičnih mejnih območjih. Tako je glavni cilj tega delovnega načrta bolj natančna analiza, kako se prakse pripadnosti razlikujejo in trčijo z mehanizmi identifikacije narodne skupnosti, kot je državljanstvo.
4. Četrti sklop obravnava vprašanje brezbrižnosti do narodnosti in do države, saj je na severnem Jadranu kaos, ki sta ga povzročila vojna in propad državnih institucij, trajal več let. Diplomatsko zbliževanje italijanskih in jugoslovanskih diplomatov v Rapallu novembra 1920 ni končalo negotovosti ljudi na tem območju. Medtem ko je gospodarsko pomanjkanje vplivalo na življenjske razmere ljudi, je bil politični pritisk novih oblasti usmerjen na italijansko območje. Glavni cilj tega delovnega programa je odgovor na vprašanje, kako se je lokalno prebivalstvo odzvalo na to vsiljeno nacionalno homogenizacijo.