Evidenčna številka ARRS: Z5-3219

Trajanje projekta: 1. 10. 2021 – 30. 9. 2023

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za družboslovne študije

Projekt temelji na delnih rezultatih tekočega projekta Obzorje 2020 na temo »Mapping and overcoming integration challenges for migrant children« (»Identifikacija in premagovanje izzivov vključevanja otrok migrantov«) z naslovom »Otroci priseljenci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi« (MiCREATE) in ga dopolnjuje glede aspekta vloge staršev. Projekt MiCREATE, ki se je začel januarja 2019 in se bo končal (s podaljšanjem zaradi Covid-19 razmer) junija 2022, se poslužuje otrokosrediščnega pristopa, s čimer ustvari prostor, ki bi otrokom omogočal, da izrazijo sebe in svoje interese ter zaobidejo domneve o tem, kaj »mi« – odrasli – običajno razumemo kot kazalce in spodbujevalce integracije. Glavni cilj projekta je spodbuditi vključevanje priseljenih otrok z uporabo otrokosrediščnega pristopa na izobraževalni ravni in ravni politike s tem, da 1.) identificira obstoječih ukrepe in programe vključevanja, 2.) analizira družbeno-kulturne učinke integracijskih programov s študijami primerov in 3.) razvije možne pristope h kulturni integraciji in prepoznavanju družbenih vlaganj, zlasti v izobraževalnih politikah in šolskih sistemih, katerih cilj je opolnomočiti otroke v etnično/kulturno raznoliki družbi.

Glavni cilj predlaganega projekta »Otrokosrediščni pristop pri integraciji priseljenih otrok: vloga šole pri integraciji glede na aspekt staršev« je raziskati različne integracijske ukrepe vključevanja priseljenih otrok v različnih nacionalnih okoljih (slovensko (Istra, Ljubljana, Maribor), avstrijsko (Dunaj), špansko/katalonsko (Barcelona) in dansko (Odense)) ter izobraževalnih stopnjah (osnovne in srednje šole) v zvezi z vključevanjem staršev. Pri tem bo navezano na vprašanja spola, identitete, dosežkov, blaginje, odnosom med domom in šolo, diskriminacijo itd. Dobre prakse, ki podpirajo enake življenjske možnosti, bodo identificirane s pomočjo različnih deležnikov. Vključevanje staršev in njihova podpora se zdita ključnega pomena za otrokovo dobro počutje, za vključevanje v šolo in doseganje izobraževalnih dosežkov (Nakeyar idr. 2018;[1] Harttgen in Klasen 2008;[2] Madrigal Sapungan in Mondragon Sapungan 2014[3]), vendar pogosto nista upoštevani (MiCREATE). Migracije odločilno vplivajo na družinske odnose, lahko npr. destabilizirajo družinske odnose, kar lahko povzroči izgubo prepoznavnosti in pripadnosti (Sime 2018[4]). Namen pričujočega projekta je torej v analizo integracije priseljenih otrok vzeti še aspekt staršev oziroma njihovo vključevanje v šolsko okolje z upoštevanjem otrokosrediščnega pristopa.

[1] Nakeyar, Cisse, Esses, Victoria in Reid, Graham. J. 2018. The Psychosocial Needs of Refugee Children and Youth and Best Practices for Filling These Needs: A Systematic Review. Clinical Child Psychology and Psychiatry, 23 (2): 186–208.

[2] Kenneth Harttgen, K. in Klasen, S. (2008): Well‐being of Migrant Children and Migrant Youth

in Europe.

[3] Madrigal Sapungan, G. in Mondragon Sapungan, R. (2014): Parental Involvement in Child’s Education: Importance,  Barriers and Benefits. Asian Journal of Management  Sciences & Education, 3(2).

[4] Sime D. (2018). Belonging and Ontological Security Among Eastern European Migrant Parents and Their Children. Central and Eastern European Migration Review 7(1): 35-53.