Svoboda mnenja in izražanja skozi naracije izrednega stanja : antropološka študija slovenske (anti)demokratične zavesti v času epidemije Covid-19
Evidenčna številka ARRS: J6-3128
Trajanje projekta: 1. 10. 2021 – 30. 9. 2024
Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za družboslovne študije
Projekt izhaja iz ugotovitve, da je bilo v Sloveniji v času med epidemijo Covid-19 moč opaziti številne ključne kazalnike, ki so opozarjali na razraščajočo se avtoritarno oblast, denimo napade na neodvisno sodstvo in medije, krčenje državljanskih svoboščin in medijske svobode, neupoštevanje zakonodajne in pravne veje oblasti, delovanje proti civilni družbi, vsiljevanje podrejenosti osrednji avtoriteti na račun osebnih svoboščin in podobno.
Splošni cilj projekta je s pomočjo celovite in sistematične antropološko-pravne raziskave v triletnem obdobju preučiti konceptualizacije svobode mnenja in izražanja, kot se kažejo skozi naracije izrednega stanja. Splošni cilj projekta je trojno zasnovan, in sicer:
- Zbrati naracije izrednega stanja in preučiti vrednote, prepričanja, stališča in vedenja, ki se skozi te naracije kažejo v medijih, politiki, civilni družbi in na ravni prebivalstva.
- Preučiti pojmovanja in prakse svobode mnenja in izražanja, kot se kažejo skozi naracije izrednega stanja v medijih, politiki, civilni družbi in na ravni prebivalstva.
- Skozi procese, ki se odvijajo v dinamiki med mediji, politiko, civilno družbo in splošno javnostjo, preučiti kateri so glavni dejavniki in spodbujevalci (anti)demokratične zavesti
Analiza vključuje razmislek o vzrokih in procesih konstrukcije naracij ter njihovih političnih, ideoloških in etičnih razsežnostih. S tem bomo poskušali razumeti naracije izrednega stanja na ontološki ravni njihovega obstoja s poudarkom na vprašanju, kako naracije nastajajo in zakaj se pojavljajo v določeni obliki, na čem so osnovane v širšem pomenu in zakaj niso drugačne kot so.
Na podlagi naracij izrednega stanja bomo opisali konceptualizacije in pojmovanja svobode mnenja in izražanja: zanimalo nas bo, kako se svoboda mnenja in izražanja uveljavlja, izpodbija in preoblikuje na različnih ravneh družbe. Preučili bomo tudi, kako avtoritarizem v svoji praksi uporablja idejo človekovih pravic za legitimacijo svojih politik ter kateri družbeni in kulturni dejavniki spodbujajo (anti)demokratično zavest. S tem znanjem bomo omogočili vpogled v nekatere temeljna vprašanja in izzive sodobnih demokracij in demokratičnega deficita.
Faze projektnih aktivnosti
| Faza | Aktivnost |
| 1. Naracija izrednega stanja v medijih | Analiza v tem delovnem sklopu se bo osredotočila na medije kot pomemben kontekst širjenja idej o svobodi mnenja in izražanja, demokraciji, avtoritarizmu, ki jih nato v družbeni interakciji posamezniki ponovno prisvojimo oziroma prilagodimo. Analiza se bo posvečala vprašanju, kako so mediji opisovali izredno stanje in protestna gibanja v času epidemije covid-19 ter katere normativne predpostavke, ključne za razumevanje svobode izražanja in mnenje, je na podlagi teh naracij možno razviti. |
| 2. Izredno stanje na področju prava in oblikovanja politike | Delovni sklop bo omogočil vpogled v ustavnost in skladnost političnih ukrepov demokratičnimi načeli in razkril napetosti med nujnimi ukrepi, avtoritarnostjo, svobodo mnenja in izražanja, demokratičnim upravljanjem ter ustavnim in mednarodnim pravom o človekovih pravicah. Pokazal bo, kako so naracije izrednega stanja uokvirjene na politični ravni in razložil, kako je skoznje problematizirana svoboda mnenja in izražanja ter kako avtoritarne politike v praksi prilagajajo idejo človekovih pravic. |
| 3. Naracije izrednega stanja v družbene in institucionalen kontekstu pripovedovanja | V tem delovnem sklopu bomo preučili naracije izrednega stanja v različnih družbenih in institucionalnih kontekstih pripovedovanja s ciljem ugotoviti, kako vzniknejo različne konceptualizacije svobode mnenja in izražanja. S preučevanjem različnih kontekstov pripovedovanja – mediji, politika, civilna družba in državljani – želimo pridobili vpogled v razlike med družbenimi in institucionalnimi konteksti naracij. |
| 4. Determinante (anti)demokratične zavesti | V tem delovnem sklopu bo izvedena anketa, ki bo podala informacije o merljivih kazalcih za preučitev povezave med neodvisnimi (izobrazba, spol, starost, socialno-ekonomski status itd.) in odvisnimi spremenljivkami (medijske prakse, državljansko udejstvovanje, politična participacija in politične vrednote). Analiza se bo dotaknila vprašanja dinamike med družbenimi in institucionalnimi okolji ter dejavniki, ki spodbujajo in krepijo (anti)demokratično zavest. |
| 5. Dinamike naracij o izrednih razmerah in njihove implikacije | Analiza v tem sklopu bo obravnavala dinamiko v procesu nastajanja naracij izrednega stanja, konceptualizacij svobode mnenja in izražanja, demokracije ter avtoritarnosti in vloge različnih deležnikov (oblikovalci politik, organizacije civilne družbe, novinarji, državljani) pri njihovem oblikovanju. Obravnavala bo razlike med posameznimi družbenimi in institucionalnimi okviri naracij ter na podlagi tega ponudila ključne ugotovitve in sklepe o tem, kdo in kaj spodbuja (anti)demokratično zavest ter s katerimi nameni in sredstvi. |
Vodja projekta
Dr. Barbara Gornik, znanstvena sodelavka (ZRS Koper, Inštitut za družboslovne študije)
Sodelavke in sodelavci projekta
Dr. Mateja Sedmak, znanstvena svetnica (ZRS Koper, Inštitut za družboslovne študije)
Dr. Lenar Škof, znanstveni svetnik (ZRS Koper, Inštitut za filozofske in religijske študije)
Mag. Zorana Medarić, višja strokovno-raziskovalna asistentka (ZRS Koper, Inštitut za družboslovne študije)
Dr. Blaž Lenarčič, višji znanstveni sodelavec (ZRS Koper, Inštitut za družboslovne študije)
Dr. Ksenija Perković, asistentka z doktoratom (ZRS Koper, Inštitut za družboslovne študije)
Dr. Andraž Teršek, višji znanstveni sodelavec (ZRS Koper, Inštitut za družboslovne študije)
Matej Zupanc, asistent (ZRS Koper, Inštitut za družboslovne študije)
Irena Tozan, (ZRS Koper, Inštitut za družboslovne študije)
