Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu

O projektu

Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu

Evidenčna številka ARRS: V4-1621

Trajanje projekta: 1. 10. 2016―30. 9. 2019

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za oljkarstvo

V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zasajeno 2000 ha oljčnikov, v register kmetijskih gospodarstev je vpisano 2000 oljkarjev in registriranih je 39 oljarn. Poleg večanja površin, števila registriranih pridelovalcev in predelovalcev se je v zadnjih letih močno spremenila tehnologija predelave in s tem tudi količina in sestava ostankov predelave, zato je v skladu z načrtovano strategijo oljkarstva nastala zelo velika potreba po celovitem pristopu k reševanju ostankov predelave oljk v oljkarstvu, ki bo upoštevala tehnološke in zakonodajne spremembe na tem področju. Slovenski oljkarji in oljarji se srečujejo z velikimi problemi nadaljnje uporabe ostankov proizvodnje. Slovenska zakonodaja uvršča ostanke pri predelavi oljk med odpadke, saj ni pripravljenih strokovnih podlag za strateško ureditev področja in priporočil, s katerimi bi v skladu z Uredbo o odpadkih opredelili in predpisali načine njihove nadaljnje koristne uporabe. Pri razreševanju neskladij bo potrebno upoštevati nove tehnologije, specifiko slovenskega oljkarstva in predpisane okoljske omejitve.

Ponovna uporaba surovin, ki se danes odlagajo kot odpadki pa je tudi eno ključnih načel svežnja o krožnem gospodarstvu, ki je bil sprejet decembra 2015 na Evropski komisiji. V mesecu marcu je Evropska komisija predstavila predlog uredbe, s katero bo zelo olajšan dostop organskih gnojil in gnojil iz odpadkov do enotnega trga EU, zato bo pri pripravi priporočil nujno potrebno upoštevati tudi te predpise. V oljkarstvu so prisotni naslednji ostanki pridelave in predelave oljk: tropine z različno vsebnostjo vlage, oljčni listi in rastlinska voda ter pri nekaterih tehnologijah tudi posebej izločene koščice iz tropin. Uporaba ostankov v oljkarstvu je zelo raznovrstna, močan vpliv ima prav tehnologija predelave. V skladu z novimi tehnologijami pridelave in predelave se spreminja tudi zakonodaja, ki se oblikuje na podlagi splošnih zahtev Evropske kmetijske in okoljske zakonodaje z upoštevanjem specifičnih značilnosti posamezne države članice. Oljkarstvo in proizvodnja oljčnega olja generirata velike količine odpadne biomase (oljčnih listov, tropin), ki odložene v okolje predstavljajo okoljski problem, vendar jo lahko tudi koristno uporabimo. Poznane so različne strategije uporabe, med katerimi je tudi pridobivanje obnovljive energije s sežigom.

Nove sodobne tehnologije temeljijo na zmanjšanju uporabe dodatne vode z uporabo dvo-faznih dekanterjev, pri čemer dobimo iz oljarn dva produkta olje in vlažne tropine.

Po ocenah naj bi že polovica slovenske proizvodnje oljčnega olja uporabljala novo tehnologijo, zato je potrebno proučiti nove možnosti za koristno uporabo ostankov predelave v oljkarstvu.

V okviru projekta bomo pripravili strokovne podlage in priporočila, s katerimi bi predpisali koristno uporabo ostankov in sonaravno ravnanje z ostanki predelave oljk z upoštevanjem novih tehnologij, povečane količine ostankov, okoljskih zahtev in novih znanstvenih spoznanj na tem področju, pregledali bomo dostopno relevantno literaturo in zakonodajo s področja uporabe ostankov v oljkarstvu, popisali stanje ostankov pridelave in predelave ter način rabe v Sloveniji in določili sestavo in hranilno vrednost ostankov.

Prav tako bomo proučili uporabo tropin in vegetacijske vode na kmetijskih zemljiščih ter izdelali smernice, ki bodo upoštevale nove tehnologije predelave in okoljske predpise ter omogočile koristno uporabo ostankov za potrebe trajnostnega razvoja panoge. Ob tem bomo proučili uporabo tropin za kompostiranje, izdelali smernice, ki bodo upoštevale okoljske predpise za kompostiranje in specifiko slovenskega oljkarstva ter proučili ekonomske učinke uporabe tropin na kmetijskih zemljiščih in uporabe za kompostiranje ter na podlagi teh pripravili priporočila.

Oljčni listi in tropine nimajo velike hranilne in krmne vrednosti, a so za živali lahko vseeno koristen vir energije in hranil. Poleg tega so vir sekundarnih rastlinskih metabolitov.

Cilji projekta

Delovni sklopi projekta:

DS1: Popis stanja in priprava priporočil za koristno uporabo ostankov proizvodnje v Oljkarstvu
DS2: Prehranska vrednost in krmljenje živali
DS 3: Sestava in hranilna vrednost oljčnih listov in tropin
DS 4: Izdelava smernic za trajnostno uporabo ostankov proizvodnje v oljkarstvu
DS 5: Komunikacija in diseminacija

Cilji projekta:

Pripraviti strokovne podlage in priporočila s katerimi bi predpisali koristno uporabo ostankov in sonaravno ravnanje z ostanki predelave oljk z upoštevanjem novih tehnologij, povečane količine ostankov, okoljskih zahtev in novih znanstvenih spoznanj na tem področju. Pregledati dostopno relevantno literaturo in zakonodajo s področja uporabe ostankov v oljkarstvu, popisati stanje ostankov pridelave in predelave ter način rabe v Sloveniji, določiti sestavo in hranilno vrednost ostankov.

Okolje

Proučiti uporabo tropin in vegetacijske vode na kmetijskih zemljiščih ter izdelati smernice, ki bodo upoštevale nove tehnologije predelave in okoljske predpise ter omogočile koristno uporabo ostankov za potrebe trajnostnega razvoja panoge.
Zbrati podatke o sestavi in hranilni vrednosti ostankov proizvodnje v slovenskem oljarstvu in oljkarstvu
Proučiti uporabo tropin za kompostiranje ter izdelati smernice, ki bodo upoštevale okoljske predpise za kompostiranje in specifiko slovenskega oljkarstva
Proučiti ekonomske učinke uporabe tropin na kmetijskih zemljiščih in uporabe za kompostiranje ter na podlagi teh pripraviti priporočila.

Prehrana
Oljčni listi in tropine nimajo velike hranilne in krmne vrednosti, a so za živali lahko vseeno koristen vir energije in hranil. Poleg tega so vir sekundarnih rastlinskih metabolitov – fenolnih spojin z antioksidativno učinkovitostjo, ki lahko ugodno vplivajo na zdravje živali in kakovost njihovih proizvodov. Tako listi kot tropine vsebujejo tudi antinutritivne snovi (lignin, tanini, baker, fenolne spojine, kadar so v prevelikih količinah…), zato jih lahko dodajamo v krmne obroke le v omejenih količinah. Velik in nerešen problem je tudi tehnologija konzerviranja in skladiščenja tropin in listov ter praktična uporaba in priporočila pri pripravi krmnih mešanic in obrokov. Za uporabo oljčnih listov in tropin moramo najprej poznati njihovo hranilno vrednost ter omejitve pri vključevanju v obroke. V Sloveniji podatkov oziroma sistematičnih raziskav o hranilni in krmni vrednosti oljčnih listov in tropin v prehrani živali nimamo, prav tako nimamo izkušenj s krmljenjem.

Oljke in pripravki iz oljk predstavljajo potencialni vir bioaktivnih učinkovin, ki bi se lahko uporabljali v živilski, kozmetični in farmacevtski industriji in tako zmanjšali uporabo umetnih aditivov z antioksidativnimi ali protimikrobnimi učinki. Z ekonomskega in tehnološkega vidika so rastlinski fenoli pomembni, ker prispevajo tudi k okusu, vonju in barvi živil ter pijač. V zadnjem času tako porabniki, kot tudi proizvajalci stremijo k uporabi “naravnih živil” in “naravnih zdravil, zato številne raziskave potekajo predvsem v smeri identifikacije in uporabe novih, “naravnih” vrst antioksidantov v živilstvu. V sredozemski regiji se oljčni listi in čaj iz oljčnih listov tradicionalno uporabljajo. Na slovenskem tržišču najdemo veliko število prehranskih dopolnil pripravljenih na osnovi ekstrakta iz oljčnih listov, bodisi v obliki kapsul ali v obliki tekočin. Velik problem na trgu prehranskih dopolnil in funkcionalnih živil predstavlja predvsem pomanjkanje regulative, zato bi bilo potrebno večjo pozornost posvetiti raziskavam sestave teh ekstraktov in njihovemu vplivu na zdravje, ter postaviti smernice za njihovo doziranje. Nekateri so standardizirani na oleuropein, medtem ko gre pri nekaterih samo za posušene oljčne liste oz. oljčne liste v prahu. In vitro in in vivo študije poročajo o koristnih učinkih na metabolizem glukoze, nivo lipoproteinov, protivnetnem delovanju; prevladujoča fenolna spojina olevropein, ki je glavna sekoiridoidna komponenta oljk in njenih listov, kaže potencialno protivnetno sposobnost in učinkuje proti nekaterim virusom, bakterijam, kvasovkam, plesnim in drugim parazitom. Problem teh študij je, da le-te niso standardizirane, razlikujejo se v obliki in doziranju bioaktivnih učinkovin ekstrakta oljčnih listov in so s tega vidika težko primerljive. Dodatno težavo predstavlja tudi absorpcija in biorazpoložljivost fenolov pri ljudeh. Določene sestavine ekstraktov se v prebavnem traktu razgradijo, kar bo potrebno upoštevati pri nadaljnjih raziskavah, ki se osredotočajo na povečano biološko aktivnost oljčnih listov in izvlečkov s kapsulacijo ekstraktov in njihovih bioaktivnih učinkovin v različne nosilne sisteme.

V raziskavi bomo pregledali in kritično ovrednotili znanstveno literaturo in izkušnje z uporabo oljčnih listov in tropin v prehrani živali v mednarodnem prostoru. Določili bomo kemijsko sestavo in hranilno vrednost oljčnih listov in tropin iz slovenskih oljčnih nasadov, pri čemer bomo upoštevali najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na variabilnost sestave in hranilne vrednosti. Izvedli bomo in vitro raziskave prehranske vrednosti listov in tropin za prežvekovalce ter meritve prebavljivosti oz. presnovljivosti energije in hranil pri prašičih in perutnini. Ocenili bomo možnosti uporabe listov in tropin za siliranje.

Na podlagi študije literature in lastnih analiz kemijske sestave in hranilne vrednosti, in vitro raziskav in prebavljivostnih poskusov, bomo izdelali praktična priporočila za vključevanje oljčnih listov in tropin v obroke za živali.

Proučevali bomo možnost izkoriščanja oljčnih listov v prehranske namene, kot dodatke nekaterim živilom, oz. za pripravo funkcionalnih živil.

Ekstrakte iz oljčnih listov bomo poskušali stabilizirati (kapsulirati) tudi z namenom uporabe v farmacevtski industriji.