Evidenčna številka ARRS: P5-0409

Obdobje: 1. 1. 2019 – 31. 12. 2024

Vodja: dr. Vesna Mikolič, znanstvena svetnica

Evidenčna številka ARRS: J6-3132

Obdobje: 1. 10. 2021 – 30. 9. 2024

Vodja: dr. Irina Moira Cavaion, znanstvena sodelavka

Nosilec projekta: ZRS Koper, Inštitut za jezikoslovne študije

Spletna stran projekta

Ciljni raziskovalni projekt Slovensko zamejstvo kot vsebine kurikula osnovnih in srednjih šol v Sloveniji predstavlja analitičen pregled obravnave slovenskega zamejstva v Italiji, na Hrvaškem in na Madžarskem skozi prizmo vsebin, ki jo določajo učni načrti  v osnovnih in srednjih šolah s slovenskim, italijanskim in madžarskim jezikom. Ugotovitve raziskave bodo omogočale izdelati predloge sprememb učnih načrtov in dodatkov k osnovnošolskemu in srednješolskemu kurikulu. Poleg redakcije končnega predloga kurikularnih sprememb bodo podatki anketiranja vzorca, tako šolske populacije kot javnosti, pokazali, kakšna so vèdenja o zamejskih Slovencih in stališča do skupnega slovenskega kulturnega prostora. Partnerji v projektu (ZRS Koper, INV v Ljubljani in SLORI v Trstu) se bodo v postopkih implementacije predlogov povezovali z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavodom RS za šolstvo in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter kulturnimi društvi in organizacijami v zamejskih okoljih.

Spletna stran projekta 

Evidenčna številka ARRS: V5-1709

Obdobje: 1. 4. 2018–30. 9. 2019

Vodja: dr. Milan Bufon, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije, Inštitut za jezikoslovne študije

Podoktorski projekt predlaga proučitev možnih izvedb v doktorski raziskavi oblikovanega modela CoBLaLT– Contact Based Language Learning and Teaching – inovativen metodološki okvir za poučevanje in učenje sosedskih jezikov v osnovni šoli. Model temelji na družbenih integrativnih načelih in mreženju pri poučevanju jezikov in je bil izdelan v okviru doktorske disertacije“Teaching and Learning Primary Neighbouring Languages through Cross-border Contacts” (Poučevanje in učenje sosedskih jezikov v osnovni šoli ob čezmejnem povezovanju “(Cavaion 2105)
Implementacije zadevajo razvoj medkulturne ozaveščenosti, stopnjo učenčeve integrativnosti in razvoj interakcijskih spretnosti z vidika medkulturnega in večjezičnega izobraževanja, ki ga močno priporoča tudi Enota za jezikovno politiko pri Svetu Evrope (SE, 2007). V doktorski raziskavi smo pravzaprav prišli do sklepa, da je za delovanje modela CoBLaLT, kot učinkovitega orodja za razvoj evropskega državljanstva, potrebno močneje razvijati integrativno motivacijo (Gardner, Lambert 1972) kot pa instrumentalno motivacijo. Rezultati raziskave potrjujejo uspešnost modela tudi z vidika spodbujanja pripravljenosti za komunikacijo (MacIntyre idr., 1998) med sodelujočimi učenci (starosti med 12 in 15 let) in povečane želje po učenju jezika soseda – eden od treh elementov, ki sestavljajo Gardnerjev koncept integrativnosti (Gardner, Lambert, 1972; Gardner, 1985, 2001, 2005). Kljub temu so bile ugotovljene naslednje kritične točke:

•  ni dovolj narasla želja po spoznavanju in poznavanju “drugih”;
•  premalo je medkulturnih in metajezikovnih razmišljanj v razredu v smislu intencionalnih priprav (Bennett, 2009) in sposobnosti na prenos medkulturnega ozaveščanja v življenje (Čok, 2009);
• potreba po učenju interakcijskih spretnosti kot sistematično študijo podrobnosti interakcij z namenom ustvarjanja bolj sproščene komunikacije, saj gre za zelo zgodnjo fazo učenja jezikov (Rivers, 1987, Young, 2011) in medosebne sporočanjske sposobnosti kot način za doseganje medsebojnega razumevanja (Thije, Zeevaert, 2007).

Cilji raziskave:

• Cilj 1: Opredeliti orodja in prakse modela CoBLaLT s posebnim poudarkom na izvedbah, s katerimi je mogoče vpeljati izboljšave na področju integrativnosti (Gardner, Lambert, 1972), medkulturnega ozaveščanja in razvoja interakcijskih sposobnosti.
• Cilj 2: Izvajanje novega vprašalnika o integrativnosti (prirejeno po Gardnerjevemu – Gardner, Lambert, 1972); pri uporabi že obstoječe lestvice “merjenja” medkulturne občutljivosti, kot je Hammerjev, Bennettov in Wisemanov Popis medkulturnega razvoja (IDI, Hammer, Bennett in Wiseman, 2003); pri kvalitativnem opazovanju ter kvalitativni in/ali kvantitativni analizi interakcijskih situacij, kot so videoklici ali klepetalnice za ugotavljanje razvoja interakcijskih spretnosti.
• Cilj 3: Oblikovati končno različico Avtobiografije čezmejnih srečanj s smernicami za učence in učitelje in priročnik za uporabo modela CoBLaLT za učitelje. Diseminacija znanstvenih predpostavk in rezultatov projekta.

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: Z6-8257

Obdobje: 1. 7. 2017 – 30. 06. 2019

Vodja: dr. Irina Moira Cavaion, asistentka z doktoratom

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Projekt se uokvirja v kontekst avdiovizualnih raziskav slovenskih narečij in govorov na jezikovno raznolikem območju Tromeje, stičišča angleškega, romanskega in germanskega sveta. Ta enkraten primer sobivanja različnih jezikov in narečij ter bogate kulturne dediščine je bil do nedavnega nekoliko prezrt z lingvističnega, zlasti leksikalnega vidika. Cilj projekta je prek terenskih dialektoloških raziskav in filmskih posnetkov zavarovati tamkajšnje govore pred izginotjem.

Projektna raziskava predvideva:

a) terensko dialektološko raziskavo na podlagi vprašalnice furlanskega lingvističnega atlasa ASLEF v 5 raziskovalnih točkah na območju Tromeje (Log pod Mangartom v Posočju, Ukve/Ugovizza v Kanalski dolini, Rateče v Zgornjesavski dolini, Zahomec/Achomitz in Bistrica/Feistritz v Ziljski dolini);

b) izdelavo vizualne filmske dokumentacije z etnološko vsebino in prikazom govorov Tromeje, ki so v večjezičnem okolju vsakodnevno podvrženi interferenčnim vplivom;

c) besedilno prilogo, ki bo zajemala fonološko transkripcijo filmskih posnetkov s prevodom v standardne deželne jezike;

č) pripravo knjižne izdaje poskusnega zvezka Slovenskega dialektološkega leksikalnega atlasa SDLA-TRIP I na osnovi zbranega terenskega gradiva.

Evidenčna številka ARRS: N6-0036

Obdobje: 1. 9. 2015 – 31. 8. 2018

Vodja: dr. Rada Cossutta, znanstvena svetnica

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS:  J6-5560

Vodja: dr. Vesna Mikolič, znanstvena svetnica

Obdobje: 1. 8. 2013 – 31. 7. 2016

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Na identiteto nekega prostora in njegovih prebivalcev ter percepcijo obiskovalcev/turistov ima velik pomen globalni trg, ki sili nek nacionalni ali regionalni prostor k prepoznavnosti. Javne razprave v Sloveniji so že večkrat pokazale na nizko stopnjo identifikacije prebivalstva z elementi slovenske kulture in zaradi tega slabšo prepoznavnost slovenske države v mednarodnem okolju. Posledica takšnega stanja je razpršenost družbenih ciljev, ki usmerjajo gospodarski in splošni družbeni razvoj, čeprav so v »Strategiji razvoja Slovenije« (SRS) zagotavljanje identitete, prepoznavnost in ugled države v mednarodnem okolju izpostavljeni kot razvojni strateški cilj naše države. Tudi nekateri rezultati »Strategije trženja slovenskega turizma 2007-2011« (STST) kot glavno težavo na področju prepoznavnosti Slovenije navajajo pomanjkanje jasno opredeljenega ključnega sporočila oziroma identitete ter prepoznavne zgodbe in koristi, ki izhajajo iz nje. Podobno tudi »Predlog Strategije razvoja slovenskega turizma 2012-2016« kot enega glavnih vsebinskih ciljev predvideva prepoznavnost Slovenije v svetu.

Neka nacionalna skupnost na osnovi družbenega konsenza, izraženega skozi diskurz, izbere tiste nacionalne atribute, ki predstavljajo trajno identifikacijo države navznoter in navzven, to pomeni, da jih sprejme kot vrednote, ki jo opredeljujejo kot nacionalno skupnost in usmerjajo njen družbeni razvoj, hkrati pa jih izkorišča kot elemente svoje mednarodne prepoznavnosti. Še posebej to velja v sodobnih procesih nenehnega soočanja jezikov in kultur, kar pospeši oblikovanje idej o nacionalni identiteti neke skupnosti. V turizmu se to odrazi kot t. i. brendiranje države, tj. oblikovanje blagovne znamke neke države kot turistične destinacije in njenih specifičnih turističnih proizvodov.

Naloga projekta je tako analizirati oblikovanje slovenske nacionalne identitete na primeru turističnih besedil in njen vpliv na siceršnje reprezentacije nacionalne identitete. S tem namenom bodo opravljene interdisciplinarna (jezikoslovna, zgodovinska, geografska, sociološka) analiza dokumentov, jezikoslovna in diskurzivna analiza besedilnega korpusa TURK in drugih turističnih besedil ter bo izvedena javnomnenjska raziskava. Na tej osnovi bomo identificirali ključne nacionalne atribute ter oblikovali strategije oziroma model za njihovo promocijo in diseminacijo v javnosti s posebnim poudarkom na mladi populaciji na vseh stopnjah izobraževanja. Končni cilj projekta je oblikovanje dolgoročnih strateških razvojnih usmeritev države, povezanih z nacionalnimi atributi, ter oblikovanje komunikacijskih strategij za promocijo nacionalnih atributov v mednarodnem prostoru z namenom turistične in širše prepoznavnosti.

Rezultate projekta lahko v tem smislu razdelimo v tri kategorije:

a) opravljena interdisciplinarna analiza dokumentov, jezikoslovna in diskurzivna analiza besedilnega korpusa TURK in drugih turističnih besedil, analiza rezultatov javnomnenjske raziskave,

b) identifikacija ključnih nacionalnih atributov Slovenije v začetku 21. stoletja, vključno z oblikovanjem strategije oziroma modela za njihovo promocijo in diseminacijo v javnosti ter nadaljnje spremljanje njihovega razvoja,

c) oblikovanje dolgoročnih strateških usmeritev družbenega razvoja, povezanega z nacionalnimi atributi, ter oblikovanje komunikacijskih strategij za njihovo promocijo v mednarodnem prostoru.

Rezultati projekta bodo predstavljali podlago za sprejemanje strateških odločitev ter odločitev o oblikovanju družbenih politik in tako prispevali k dolgoročni blaginji in trajnostnemu razvoju Slovenije. Imeli bodo neposreden vpliv na povečanje konkurenčnosti in hkrati večjo socialno kohezivnost Slovenije, kar je še posebej pomembno v današnjem času družbene in ekonomske krize, ko je na eni strani potrebno delovati varčno, na drugi pa načrtovati nadaljnjo gospodarsko rast. Na osnovi izdelanih metod se bo lahko tudi longitudinalno spremljalo razvoj slovenskih nacionalnih atributov.

Raziskovalni projekt je dragocen za slovansko, germansko in romansko jezikoslovje, predvsem dialektologijo, ker z obuditvijo bogatega narečnega gradiva omogoča nove poglede na zgornjejadranski prostor, pomemben z zgodovinskega, političnega in kulturnega vidika. Izsledki projekta ponujajo jezikoslovcem različnih držav pomembne izhodiščne točke in dognanja, ki jih bodo lahko razvijali dalje in uporabljali v mednarodnih lingvističnih krogih pri raziskavah ribiške terminologije, osredotočenih na pojav slovansko-romansko-germanske interference.

Rezultati projekta so bistvenega pomena za slovenski kulturni razvoj, saj so ovrednotili pomen jezikovnega prepletanja v tem evropskem kulturnem prostoru in tako izpostavili primer tisočletnega sobivanja jezikov oziroma narečij, kar je edinstvena priložnost za ovrednotenje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine v zgornjejadranskem prostoru.

Evidenčna številka ARRS: N6-0015

Obdobje: 1. 1. 2012 – 31. 12. 2014

Vodja: dr. Rada Cossutta, znanstvena svetnica

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Evidenčna številka ARRS: J6-3605

Obdobje: 1. 5. 2010–30. 4. 2013

Vodja: dr. Milan Bufon, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče, Univerza na Primorskem

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za družboslovne študije

Splošni cilj projekta je, da se Slovenijo in slovenska območja družbenega in kulturnega stika v primerjalnem razmerju z drugimi evropskimi obmejnimi in multikulturnimi območji razvija v “model” evropskega povezovanja oziroma v “model” za proučevanje in usmerjanje konkretnih možnosti družbene in prostorske integracije (konvergence) v pogojih kulturne in politične “različnosti” (divergence).

Proučevanje sočasnih procesov družbene in prostorske konvergence ter divergence je med ključnimi dejavniki razumevanja možnosti ne le horizontalne, temveč tudi vertikalne integracije v Evropi. Še posebej se je projekt posvečal komparativni obravnavi evropskih obmejnih in multikulturnih regij, kjer so sočasni procesi družbene in prostorske konvergence in divergence najbolj izraziti in omogočajo razvoj tako potencialnih konfliktnih kot koeksistenčnih družbenih odnosov. V tem smislu je projekt z razumevanjem in usmerjanjem razvojnih možnosti multikulturnih in obmejnih regij razvijal tudi nov integracijski model, ki na je primeru Slovenije in njenih kontaktnih prostorov preverjal komparativne razvojne možnosti za horizontalne in vertikalne integracijske procese v bodoči združeni Evropi.

Projekt je podrobneje proučeval tipologijo obmejnih območij, stopnjo funkcionalne in družbeno-kulturne povezanosti obmejnega prebivalstva, oblike institucionalnega čezmejnega povezovanja ter stopnjo usklajenosti družbenega in prostorskega planiranja na primeru slovenskih ter drugih sorodnih evropskih multikulturnih območij. Obravnavani so bili elementi in faktorji, ki spodbujajo odnosno zavirajo čezmejno komunikacijo in integracijo, v tem okviru pa tudi položaj in vloga lokalnih skupnosti in manjšin pri medkulturnem in funkcionalnem družbenem povezovanju. Obravnavani so nadalje bili vplivi uveljavljanja in odpravljanja mejnih pregrad na družbo in prostor po vstopu Slovenije v EU in v schengenski prostor. Prav tako pa so bili obravnavani tudi problemi prostorske dekoncentracije in decentralizacije ter trajnostnega prostorskega razvoja, kar vodi k razvoju ustreznejše organizacije prostora za potrebe čezmejnega planiranja in ustreznejših prostorskih politik na nacionalni in transnacionalni ravni, upoštevajoč tudi problematiko prostorske organizacije pri izvajanju evropskih programov čezmejnega sodelovanja. V sondnih študijah je projekt obdeloval probleme migracij, identitete in medkulturne komunikacije.

Proučevani so bili potenciali medkulturne empatije kot sredstva za preprečevanje nacionalizmov, napetosti in nerazumevanja med etničnimi skupinami ter avtohtonimi in neavtohtonimi družbenimi skupinami. V tem okviru so bili obdelovani problemi součinkovanja med individualno, kolektivno in multiplo identiteto v procesih integracije in globalizacije, vprašanja različne interpretacije preteklih zgodovinskih dogajanj in potenciali za razvijanje skupnih medkulturnih programov.

Zgodbe o ribištvu Slovenske Istre skozi čas

Glavni cilji projekta so spodbujanje socialne blaginje in ravni kvalitete življenja prebivalcev obmorskih občin, revalorizacija ribištva kot gospodarske, turistične in poklicne dejavnosti ter varstva kulturne dediščine na ribiških območjih.

ESPR- Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

Trajanje projekta: 1. 10. 2021 – 30. 6. 2023

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Lucija Čok

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Več o projektu

Partnerske organizacije:

• Znanstveno-raziskovalno središče Koper
• Srednja šola Izola
• Salladia d.o.o.
• CAN Isola / ISNS Izola
• TZ Izola

ActiveAge

Evropska komisija v okviru programa Erasmus+ KA204 Strategic Partnership for adult education.

Začetek izvajanja projekta: 1. 9. 2020

Trajanje projekta: 24 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: prof. dr. Vesna Mikolič

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Spletna stran projekta

Partnerske organizacije:

• Università Telematica Internazionale UNINETTUNO (R1m, Italija) – vodilni partner
• FIN Plus (Trst, Italija)
• Lunga Vita Attiva (Trst, Italija)
• Institut Catholique de Lille (Lille, Francija)
• Univerza v Mariboru (Maribor, Slovenija)
• Znanstveno-raziskovalno središče Koper,  Inštitut za jezikoslovne študije (Koper, Slovenia)

Jeziki štejejo – Languages matter

Začetek izvajanja projekta: 1. 4. 2017

Trajanje projekta: 62 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Lucija Čok

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Strukturni skladi MIZŠ: Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc. Dejavnosti projekta vključujejo vse jezike, ne glede na njihov status, vse ravni govorcev, težijo k spodbujanju medkulturnosti in želijo oblikovati raznojezičnosti prijazno okolje.

Projekt Jeziki štejejo sofinancirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Projekt Jeziki štejejo (pogodba št. C3330-17-319012 o sofinanciranju izvedbe operacije v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020), pod vodstvom dr. Karmen Pižorn, je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc« in ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os: »10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, prednostna naložba »10.1 Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc«, specifični cilj »3. Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema«. Projekt traja od leta 2017 do 2022, njegova skupna vrednost pa je 1.125.000 €.

Glavni cilj projekta je ugotoviti, kateri dejavniki podpirajo in kateri zavirajo ustvarjanje podpornega učnega okolja za razvoj raznojezičnosti v slovenskem šolskem prostoru. Na podlagi podatkov ciljnih analiz in ugotovljenih spremenljivk bodo nastale smernice, ki bodo pomagale vzpostaviti raznojezičnosti naklonjeno izobraževalno okolje. Raznojezičnosti naklonjeni in njen razvoj spodbujajoči vzgojno-izobraževalni zavodi naj bi v projektu pridobili jezikovno izkaznico.

Projekt bo usmerjal pedagoške delavce v preseganje spoznavanja in podajanja zgolj ene kulture in enega jezika, saj se je zaradi njihovega intenzivnejšega soočanja v sodobnem svetu porodila potreba po prisotnosti medkulturnih vsebin pri prav vseh predmetnih področjih. Vključevanje medkulturnih vidikov pri jezikovnih in nejezikovnih predmetih naj bi vodilo k ozaveščenemu sprejemanju različnih jezikovnih in kulturnih stvarnosti, s čimer bi se učeči se lažje izognili spodrsljajem v medkulturnem sporazumevanju in razvili zmožnost kritične kulturne zavesti ter bili tako spodbujeni k nenehnemu raziskovanju spreminjajoče se stvarnosti in bi se nanjo odzivali brez odvečnih stereotipov in predsodkov.

Projekt je s svojim moderno in inovativno oblikovanim spletnim portalom trajnostno naravnan, saj želi prav z razvojem raznojezičnosti preseči razlikovanje med jezikovnimi in nejezikovnimi predmeti ter z razvijanjem digitalne kompetence povezati različna predmetna področja, vse jezike v slovenskem prostoru ter seči preko ožjega izobraževalnega okolja v lokalne skupnosti s ciljem čim bolje osmisliti ne samo predmetne vsebine temveč tudi pridobivanje spretnosti in zmožnosti.

Projekt namenja posebno pozornost manj razširjenim oziroma v našem izobraževalnem okolju manj poučevanim jezikom, jezikom priseljencev in jezikom, ki jim šolska politika v zadnjih desetletjih ni bila najbolj naklonjena (latinščina, grščina).

Spletna stran projekta

MiR – Od mlina do mlina. Morje in reka, mlinščice in Rižana

Začetek izvajanja projekta: 1. 4. 2018

Trajanje projekta: 32 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Vesna Mikolič, znanstvena svetnica

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za jezikoslovne študije

Spletna stran projekta

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija (www.eu-skladi.si)

Namen operacije »MiR – Od mlina do mlina« je ovrednotiti in revitalizirati okolico reke Rižane v k. o. Dekani in tudi nekatera povsem degradirana območja ob reki. Operacija zajema oblikovanje tematske sprehajalne poti “Od mlina do mlina” s štirimi “Točkami Miru” ob reki Rižani in njenih mlinščicah. Pot bo predstavila naravno in kulturno dediščino reke Rižane in mlinščic, speljanih za potrebe nekdanjih dveh mlinov, ki stojita na začetku in koncu poti. S tem ciljem bo na tem delu očiščena okolica reke Rižane, z redno košnjo ter mulčenjem pa bo oblikovana pešpot. Na omenjenih štirih točkah bo očiščen dostop do vode, postavlljene bodo klopi iz naravnih materialov ter table z osnovnimi informacijami o reki. Na teh točkah in v prostorih partnerjev ob reki Rižani bodo za različne ciljne publike (domače prebivalstvo, turiste, šolarje, mlade, upokojence/upokojenke, podjetnike, ljubitelje sonaravnega bivanja ipd.) izvedeni različni izobraževalni in kulturni dogodki, in sicer: predavanja o mlinarstvu ob reki Rižani, predavanja o proizvodnji energije iz obnovljivih virov s poudarkom na vodnih virih energije, delavnice z izdelavo vodnih mlinčkov in poskusi proizvajanja električne energije z le-temi, predavanja in delavnice o ribištvu in ribolovu v Rižani, predavanja o rastlinstvu, zeliščarstvu in čebelarstvu ob Rižani, literarna branja istrskih zgodb in pesmi o vodi ipd. Turistična kmetija Bordon se bo v projekt vključila s predstavitvijo vinarstva, z ogledi starega mlina, ponudbo domačih vin, oljčnega olja in tradicionalnih istrskih jedi ter s svojimi nastanitvenimi zmogljivostmi. V sodelovanju turistične kmetije Bordon in ribiške družine Koper bodo oblikovani turistični vikend paketi ribolova z nastanitvijo na turistični kmetiji v spomladanskih in jesenskih mesecih.

Poglavitni rezultati operacije bodo:

• sprehajalna tematska pot “Od mlina do mlina”,
• štiri “Točke Miru” ob reki Rižani in njenih mlinščicah,
• številna predavanja, delavnice, usposabljanja, kulturni dogodki za različne ciljne publike iz vseh obalnih občin, vključno z ranljivimi skupinami,
• priprava turističnih vikend paketov ribolova z nastanitvijo,
• eno novo delovno mesto.