Evidenčna številka ARRS: V4-2216

Obdobje: 1. 10. 2022―30. 9. 2025

Akronim: GO-TO S-OIL

Vodja: dr. Maja Podgornik, znanstvena sodelavka

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

V zadnjih 30 letih so se z oljčniki zasajene površine povečale s 400 ha na 2400 ha, s tem pa tudi količine oljčnih tropin. V letu 2015 je bila v Sloveniji sprejeta Uredba o odpadkih (UL L štev. 184/15), s katero so bili stranski produkti oljkarstva uvrščeni med odpadke in s tem tudi prepovedan raztros tropin na zemljišča. Vlada je v mesecu januarju 2022 sprejela Uredbo o  uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje (UL L štev. 10/22). Zaradi manjkajočih podatkov spremljanja razgradnje tropin predelanih v slovenskih oljarnah je zakonodajalec omejil uporabo tropin in rastlinske vode kot gnojilo na največ 7 dni od njihovega nastanka. Po pretečenem roku se le te ponovno uvrstijo med odpadke. Oljarne v  omejitvenem roku s težavo raztrosijo vse količine tropin, zato je nujno potrebno proučiti  spremljanje razgradnje tropin v daljšem obdobju, da bi lahko sledili cilju  »čistejša in konkurenčnejša Evropa do leta 2030« (zmanjšanje količin odpadkov preko ponovne uporabe snovi iz organskih odpadkov) in bi lahko celotno količino tropin uporabili sonaravno. V okviru delovnega sklopa 4 »Proučevanje vplivov skladiščenja oljčnih tropin in rastlinske vode na okolje« bomo spremljali vsebnost biofenolov v oljčnih tropinah v odvisnosti od časa skladiščenja in na ta način nadgradili bazo podatkov o slovenskih  oljčnih tropinah, ki bo osnova za nadgrajeno Uredbo o  uporabi oljčnih tropin (UL L štev. 10/22).

Hkrati je potrebno ovrednotiti tudi neposredni učinek, ki ga imata čas in način aplikacije oljčnih tropin pridelanih v slovenskih oljarnah na stanje tal, talno vodo, prehrano rastlin, rast in rodnost oljk ter biološko aktivnosti tal. Zato bomo v okviru delovnega sklopa 3 zasnovali »Poljski poskus za ovrednotenje vpliva uporabe oljčnih tropin na okolje (stanje talne vode in kakovost tal)«.Kakovost tal  določa kombinacija fizikalnih, kemijskih in biotskih lastnosti. Med glavne skupine biotskih indikatorjev sodijo biomasa (mikrobna biomasa, talne živali, vegetacija), pestrost rastlin, živali in mikrobov ter biološki procesi, ki se odvijajo v tleh (dihanje, mineralizacija, itd.). Biotski indikatorji so zaradi večje občutljivosti in hitrejše odzivnosti na spremembe (posebno mikroorganizmov) težje določljivi⁠, predstavljajo pa priložnost za razvoj indikatorjev, s katerimi bi morebitno poslabšanje kakovosti tal zaradi sprememb v rabi in agrotehničnih ukrepov zaznali pred poslabšanjem fizikalno-kemijskih indikatorjev. Z namenom, da bi preučili pomen poznavanja mikrobne združbe na primeru oljčnikov in uporabe mikrobioma kot biotskega indikatorja kakovosti tal, bo v okviru delovnega sklopa 5 »Vzorčenje in priprava vzorcev za mikrobiomske analize« pozornost namenjena karakterizaciji mikrobne združbe v tleh oljčnih nasadov. Pri tem je potrebno poudariti, da raziskave vpliva različnih načinov kmetovanja na mikrobiom tal ne potrjujejo, da je raznolikost pri ekološkem kmetovanju v vseh primerih večja v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom; Evropska unija namreč med ključne mehanizme za doseganje ciljev zelenega dogovora že uvršča tudi ekološko kmetijstvo, za kar si je zadala zelo ambiciozen cilj, da do leta 2030 poveča delež ekoloških kmetijskih zemljišč na 25 %. Zaradi izključne uporabe organskih gnojil in prepovedi uporabe mineralnih dušikovih gnojil v ekološki pridelavi prihaja v praksi pridelave oljk do slabe prehranjenosti rastlin z dušikom, kar je najverjetneje tudi eden izmed glavnih vzrokov za majhen donos oljk na hektar. Prikazana dejstva potrjujejo, da je potrebno natančno preučiti izkoristek dodanih različnih vrst gnojil na prehranjenost rastline. V ta namen bomo v okviru delovnega sklopa 2 »Poljski poskus – vpliv talnega gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na prehranjenost, rast in razvoj oljk ter lastnosti tal« nadgradili poljski poskus, ki je bil zasnovan v leta 2018  z namenom preučevanja vpliva različnih organskih in mineralnih gnojil na rast in oplodnjo oljk.

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: V4-1621

Obdobje: 1. 10. 2016 – 30. 09. 2019

Vodja: dr. Bojan Butinar, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zasajeno 2000 ha oljčnikov, v register kmetijskih gospodarstev je vpisano 2000 oljkarjev in registriranih je 39 oljarn. Poleg večanja površin, števila registriranih pridelovalcev in predelovalcev se je v zadnjih letih močno spremenila tehnologija predelave in s tem tudi količina in sestava ostankov predelave, zato je v skladu z načrtovano strategijo oljkarstva nastala zelo velika potreba po celovitem pristopu k reševanju ostankov predelave oljk v oljkarstvu, ki bo upoštevala tehnološke in zakonodajne spremembe na tem področju. Slovenski oljkarji in oljarji se srečujejo z velikimi problemi nadaljnje uporabe ostankov proizvodnje. Slovenska zakonodaja uvršča ostanke pri predelavi oljk med odpadke, saj ni pripravljenih strokovnih podlag za strateško ureditev področja in priporočil, s katerimi bi v skladu z Uredbo o odpadkih opredelili in predpisali načine njihove nadaljnje koristne uporabe. Pri razreševanju neskladij bo potrebno upoštevati nove tehnologije, specifiko slovenskega oljkarstva in predpisane okoljske omejitve.
Ponovna uporaba surovin, ki se danes odlagajo kot odpadki pa je tudi eno ključnih načel svežnja o krožnem gospodarstvu, ki je bil sprejet decembra 2015 na Evropski komisiji. V mesecu marcu je Evropska komisija predstavila predlog uredbe, s katero bo zelo olajšan dostop organskih gnojil in gnojil iz odpadkov do enotnega trga EU, zato bo pri pripravi priporočil nujno potrebno upoštevati tudi te predpise. V oljkarstvu so prisotni naslednji ostanki pridelave in predelave oljk: tropine z različno vsebnostjo vlage, oljčni listi in rastlinska voda ter pri nekaterih tehnologijah tudi posebej izločene koščice iz tropin. Uporaba ostankov v oljkarstvu je zelo raznovrstna, močan vpliv ima prav tehnologija predelave. V skladu z novimi tehnologijami pridelave in predelave se spreminja tudi zakonodaja, ki se oblikuje na podlagi splošnih zahtev Evropske kmetijske in okoljske zakonodaje z upoštevanjem specifičnih značilnosti posamezne države članice. Oljkarstvo in proizvodnja oljčnega olja generirata velike količine odpadne biomase (oljčnih listov, tropin), ki odložene v okolje predstavljajo okoljski problem, vendar jo lahko tudi koristno uporabimo. Poznane so različne strategije uporabe, med katerimi je tudi pridobivanje obnovljive energije s sežigom.
Nove sodobne tehnologije temeljijo na zmanjšanju uporabe dodatne vode z uporabo dvo-faznih dekanterjev, pri čemer dobimo iz oljarn dva produkta olje in vlažne tropine.
Po ocenah naj bi že polovica slovenske proizvodnje oljčnega olja uporabljala novo tehnologijo, zato je potrebno proučiti nove možnosti za koristno uporabo ostankov predelave v oljkarstvu.
V okviru projekta bomo pripravili strokovne podlage in priporočila, s katerimi bi predpisali koristno uporabo ostankov in sonaravno ravnanje z ostanki predelave oljk z upoštevanjem novih tehnologij, povečane količine ostankov, okoljskih zahtev in novih znanstvenih spoznanj na tem področju, pregledali bomo dostopno relevantno literaturo in zakonodajo s področja uporabe ostankov v oljkarstvu, popisali stanje ostankov pridelave in predelave ter način rabe v Sloveniji in določili sestavo in hranilno vrednost ostankov.
Prav tako bomo proučili uporabo tropin in vegetacijske vode na kmetijskih zemljiščih ter izdelali smernice, ki bodo upoštevale nove tehnologije predelave in okoljske predpise ter omogočile koristno uporabo ostankov za potrebe trajnostnega razvoja panoge. Ob tem bomo proučili uporabo tropin za kompostiranje, izdelali smernice, ki bodo upoštevale okoljske predpise za kompostiranje in specifiko slovenskega oljkarstva ter proučili ekonomske učinke uporabe tropin na kmetijskih zemljiščih in uporabe za kompostiranje ter na podlagi teh pripravili priporočila.
Oljčni listi in tropine nimajo velike hranilne in krmne vrednosti, a so za živali lahko vseeno koristen vir energije in hranil. Poleg tega so vir sekundarnih rastlinskih metabolitov.

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: V4-1609

Obdobje: 1. 10. 2016 – 30. 1. 2019

Vodja: dr. Marina Pintar

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Voda je nujen vir za rastlinsko pridelavo. Podnebne spremembe so vzrok spremenjenim padavinskim vzorcem in posledično vzrok za razmislek o možnostih rastlinske pridelave v spremenjenih razmerah.

V svetu se poraba vode za namakanje povečuje in predstavlja že 70 % vse odvzete vode iz vodonosnikov in rek (Schultz in sod., 2005). Ocenjeno je, da se bodo zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo zmanjšanja in prerazporeditev padavin ter povečujejo potrebe rastlin po vodi (evapotranspiracijo (ET), zaradi višjih temperatur, povečale potrebe po namakanju v večini regij po vsem svetu (Fischer in sod., 2007). Za države v razvoju je v študiji FAO predvideno 14 % povečanje porabe vode za namakanje do leta 2030 (Bruinsma, 2003). Podnebne spremembe ne pomenijo le dviga povprečne temperature ampak se bodo spremenili vremenski in podnebni vzorci ter pogostnost in jakost ekstremnih dogodkov, kot so vročinski valovi, suše in obilno deževje (ARSO, 2016). V zadnjih 15 letih smo se v Sloveniji srečali kar z nekaj sušnimi leti: 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2012, 2013. Glavni oškodovanci te naravne nesreče so predvsem pridelovalci hrane, saj se brez strokovne podpore (službe za strokovno pravilno namakanje) ne morejo pravočasno in predvsem učinkovito odzivati na pomanjkanje padavin. Posledica tega so manjši hektarski donosi, težji pogoji za preživetje pridelovalca in nižja lokalna samooskrba.

Podatki kažejo, da ima Slovenija dovolj padavin, vendar postaja zaradi neenakomerne razporeditve slovenski prostor čedalje bolj ranljiv zaradi suše. V zadnjih 25 letih se v povprečju vsako tretje leto srečujemo s sušnimi razmerami (Podgornik in Bandelj, 2015). Tudi projekcije spremembe podnebja in potencialni vplivi na evapotranspiracijo in pogostnost kmetijskih suš niso obetavni. Pomanjkanje padavin ali njihova nepravilna časovna razporeditev že predstavljata problem, tveganje in veliko sušno ogroženost v celotni Sloveniji (Sušnik, 2003), kjer so vodni viri za namakanje kmetijskih površin praviloma omejeni (Glavan in sod., 2012; Sušnik, 2003).

Evidenčna številka ARRS: V4-1411

Obdobje: 1. 7. 2014 – 30. 11. 2017

Vodja: dr. Bojan Butinar, znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Slovensko oljkarstvo se sooča s problemi nedoseganja konstantnih pridelkov in kakovosti oljčnega olja, ki so posledica ekstremnih vremenskih razmer, med katerimi so najpogostejše suše. V takšnih razmerah se pridelovalci oljk velikokrat poslužujejo principa “kriznega namakanja”. Številne raziskave na sredozemskem območju so pokazale, da je v pridelavi oljk, kjer so razpoložljivi vodni viri izjemno omejeni, primernejša uporaba principa »deficitnega namakanja«, kjer lahko kljub manjši količini dodane vode, kot je to optimalno potrebno, povečamo produktivnost rastline in s tem hkrati zagotovimo večji in kakovostnejši pridelek ter trajnostno rabo vodnih virov. Optimalno velikost namakalnega obroka je pri deficitnem principu namakanja oljk zelo težko ovrednoti, saj poleg značilnosti tal, meteoroloških parametrov ter agrotehničnih ukrepov na količino dodane vode močno vpliva tudi specifični odziv izbranega kultivarja na vodni deficit. S predhodnim ciljno-raziskovalnim projektom je bil vzpostavljen tehnično dovršen, pilotni poskus avtomatskega namakanja oljk v Sloveniji, ki služi z referenčnim oljčnikom kot sistem namakanja oljk. Analize so pokazale pozitivne učinke deficitnega namakanja, vendar zaradi variabilnih vremenskih razmer ni bilo moč odkriti zakonitosti in vpliva ekonomske sprejemljivosti deficitnega namakanja na kakovost oljčnega olja. Zaradi omejenih vodnih virov je potrebno rabo vode še dodatno racionalizirati in sistem namakanja nadgraditi z dodatnimi odmerki ter na osnovi rezultatov določiti minimalno količino dodane vode, ki pozitivno vpliva na pridelek in kakovost. Dodatne raziskave bodo prispevale k racionalnejši rabi vodnih virov in hkrati k doseganju boljše kakovosti oljčnega olja sorte ‘Istrske belice’, ki v slovenskih oljčnikih zaseda 70% vseh dreves.

Cilji raziskovalnega projekta so: 1) raziskati vpliv sušnega stresa na rast in rodnost oljk ter na podlagi spremljanja različnih agronomskih značilnosti ter fizioloških parametrov določiti optimalne odmerke vode v posameznem fenološkem stadiju oljke, 2) proučiti vpliv namakanja na kakovost in senzorične značilnosti oljčnega olja s spremljanjem primarnih metabolitov fotosinteze (sladkorji, sladkorni alkoholi) in sekundarnih metabolitov (biofenoli), 3) določitev biokemijskih markerjev oljke, ki so povezani z odzivom na sušni stres, 4) na podlagi pridobljenih rezultatov določiti optimalni odmerek vode in pripraviti tehnološke smernice za nacionalno strategijo namakanja oljk, ki bo hkrati zagotavljala uravnoteženo razmerje med velikostjo in kakovostjo pridelka in trajnostno rabo vodnih virov.
Spremljali smo fenološke-razvojne faze oljke v rastni dobi glede na vpliv namakanja in vremenske razmere na poskusni lokaciji. Določili smo fiziološko stanje dreves v poskusnem oljčniku, ocenili smo, kdaj drevesa ob suši prehajajo v stres, in ovrednotili, ali lahko z izbranimi režimi namakanja dosežemo ugodnejšo vodno bilanco rastlin. Določili smo vsebnost oleuropeina, skupnih biofenolov, enostavnih in sladkornih alkoholov v oljčnih plodovih in listih v posameznih fenoloških obdobjih. Kakovost pridelanega oljčnega olja smo ovrednotili s pomočjo določitve kemijskih parametrov in s senzorično analizo. Na podlagi analiz rezultatov je mogoče oceniti vodne perspektive na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi ter izdelati strategijo namakanja za oljke v Sloveniji.

POSEIDONE – Promocija zelene in modre infrastrukture za nov okoljski razvoj

Program sodelovanja Interreg VI-A Italija-Slovenija

Projekt POSEIDONE je eden treh strateških projektov v okviru Programa Interreg VI-A Italja-Slovenija.

Projekt POSEIDONE je namenjen funkcionalnemu območju severnega Jadranskega morja, ki se razteza od mesta Chioggia do slovenske obale, njegovi glavni cilji pa so spodbujanje lokalnega razvoja s podpiranjem varstva narave in biotske raznovrstnosti, razvoj zelene in modre infrastrukture v območjih Natura 2000, zmanjšanje turističnega pritiska na naravne parke in območja z visoko naravno vrednostjo ter spodbujanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, kar bi omogočilo izboljšanje krajine, zaščito avtohtonih vrst in širjenje znanja.

Cilj politike, na kateri temelji projekt, je bolj zelena Evropa brez CO2, ki za boj proti podnebnim spremembam upošteva tudi varstvo in vzpostavitev biotske raznovrstnosti ter zelene in modre infrastrukture.

Izzivi, ki jih namerava obravnavati projekt, se nanašajo na izvajanje skupnih ukrepov partnerstva za blažitev podnebnih sprememb na področju upravljanja zavarovanih območij in območij z visoko naravno vrednostjo, kot tudi na izboljšanje in vzpostavitev biotske raznovrstnosti ter zelene in modre infrastrukture, tudi z namenom zmanjševanja onesnaženosti zraka in emisij CO2. Varstvo biotske raznovrstnosti bo tako spodbudilo raznolikost krajin, vključno s kmetijskimi. Poleg tega bo projekt s kampanjami ozaveščanja in čiščenja spodbujal tudi boljše upravljanje ravnanja z odpadki na obeh straneh meje.

Sodelovanje med območji, vključenimi v projekt, predstavlja priložnost za srečevanje in razpravo o določenih skupnih problematikah ali temah. Zato bo skupna delovna metoda spodbujala inovativnost pri dostopanju do skupnih rešitev glede krepitve institucionalnih tehničnih veščin in prenosa znanja za opredelitev in spodbujanje ekološko-trajnostnih ter inovativnih strategij upravljanja naravnih in zavarovanih območij.

Glavni pričakovani učinki projekta zadevajo:

1. organizacijo skupnih čezmejnih aktivnosti, kot je uporaba jadrnice Goletta Verde, s katero se bodo izvajali dnevi usposabljanja na visoki ravni o novih tehnologijah za spremljanje na morju vzdolž severne jadranske obale, ki je vključena v projekt; ob tej priložnosti bodo zbrani tudi podatki za podporo dejavnostim spremljanja iz DP1. Drugi skupni ukrep se bo nanašal na pripravo koledarja v skupni rabi za italijanske in slovenske partnerje o glavnih aktivnostih ozaveščanja in čiščenja morja, obale, rek in naravnih območij, prek katerih se bodo spodbujale kampanje ozaveščanja in čiščenja z vključevanjem lokalnega prebivalstva (D.2.1.2 in D.2.1.3) (RCO81);
2. razvoj čezmejne strategije za prepoznavo in ustvarjanje novih zavarovanih območij, ki bo namenjena razvoju čezmejne vizije (metod in meril) za opredelitev ukrepov, ki lahko ustavijo, upočasnijo ali obrnejo trend upada biotske raznovrstnosti in ki hkrati blažijo vplive podnebnih sprememb s ciljem izboljšanja varstva habitatov in vrst visoke vrednosti (D 1.4) (RCO83);
3. izvedbo pilotnih ukrepov za preizkušanje plavajočih ploščadi, ki bodo služile kot počivališča za morske ptice, obnovitvenih aktivnosti z izdelavo otočkov ter ukrepov za ohranjanje avtohtonih sort rastlin (D.2.3.4, D.3.3.1) (RCO84).

Projekt bo prispeval k trajnostnemu razvoju območja v čezmejnem in makroregionalnem obsegu ter spodbujal varstvo biotske raznovrstnosti na naravnih in zavarovanih območjih. Glavni rezultati projekta bodo izboljšanje biotske raznovrstnosti v obalnem območju severnega Jadrana z vzpostavitvijo in varstvom zelene ter modre infrastrukture, vzpostavitev orodij za načrtovanje trajnostnega turizma, dejavnosti za promocijo, izboljšanje poznavanja in valorizacijo območij ter varstvo naravne in kmetijske krajine.

Pristop čezmejnega sodelovanja med vključenimi partnerji bo temeljil na medsebojnem sodelovanju pri obravnavanju prepoznanih skupnih izzivov in opredelitvi dolgoročnih ciljev, začenši s kapitalizacijo prejšnjih pridobljenih izkušenj. Učinkovitost čezmejnega pristopa tega projekta je povezana z večjo učinkovitostjo in stabilnostjo učinkov projekta, vzpostavitvijo zavarovanih območij in izmenjavo dobrih praks, ki se uporabljajo na različnih vključenih območjih, kar bogati tako znanje kot izkušnje.

Št. pogodbe: ITA-SI0400091

Trajanje projekta: 1. 1. 2023  – 31. 12. 2025 (36 mesecev)

Partnerji projekta:

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo in Mediteranski inštitut za okoljske študije

Nosilka projekta na ZRS Koper: dr. Liliana Vižintin (Liliana.Vizintin@zrs-kp.si)

Waste4Soil – Preoblikovanje odpadne hrane v trajnostne izboljševalce tal za boljše zdravje tal in izboljšane prehranskih sisteme

Evropska komisija: Call: HORIZON-MISS-2022-SOIL-01

Konzorciji projekta Waste4Soil sestavlja 27 partnerjev in 1 pridruženi partner, ki tvorijo transdisciplinarno partnerstvo v 10 evropskih državah.

Št. pogodbe: 101112708

Trajanje projekta: 1. 6. 2023  – 1. 6. 2027

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Maja Podgornik, znanstvena sodelavka

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

V okviru projekta Waste4Soil je predviden razvoj 10 tehnoloških in metodoloških rešitev za recikliranje ostankov predelave hrane iz prehrambne industrije v lokalne, biološko osnovane krožne izboljševalce tal. Standardizirani ocenjevalni okvir, voden s strani uporabnikov, bo podprl deležnike v prehrambni verigi, vključno s upravljavci odpadkov pri ocenjevanju njihovega položaja glede krožnosti odpadkov živilske industrije ter spodbujal ukrepe za recikliranje ostankov predelave hrane v koristna sredstva za izboljšanje tal. Za zagotavljanje inovativnosti in sodelovanje znanstvene skupnosti, bo projekt Waste4Soil vzpostavil sedem živih laboratorijev  po vsej Evropi: Grčija, Finska, Španija, Poljska, Madžarska, Italija in Slovenija, ki bodo preučevali in ovrednotili uporabo osmih vrst odpadkov živilske industrije (tj. meso, ribe, mlečni izdelki, žito, oljčno olje, pijače (vino), sadje in zelenjave ter predelana hrana).

Projekt se osredotoča na ovrednotenje in izboljšanje učinkovitosti obstoječih poti upravljanja prehrambnih odpadkov v sredstva za izboljšanje tal ter na razvoj primernih metode za njihovo ustrezno uporabo s poudarkom na:

1. ostankih anaerobne digestije z uporabo novih načinov ločevanja hranil s selektivno elektrodializo, bio-elektrokemičnimi in membranskimi sistemi;
2. razvoju nove učinkovite proizvodnje bio-oglja iz odpadkov predelave hrane in digestata;
3. predelavi bio-fosfata;
4. razvoju učinkovitega procesa kompostiranja trdnih ostankov;
5. proteinskih hidrolizatih, ki delujejo kot izboljševalci tal ter kombiniranih procesih anaerobne digestije mikroalg za talne bio-stimulante

razvoju upravljavske platforme, ki bo uporabljena v vseh živih laboratorijih kot zbirka analitskih podatkov in kot aplikacija za optimizacijo poti, ocenjevanje zdravja tal in ustreznosti receptur za uporabo sredstva za izboljšanje tal, kot tudi za oceno uporabe slednjih iz komercialnega vidika ter sposobnostjo uporabe naprav IoT v logistiki.

Routes of the Olive Tree

“Cultural Route of the Council of Europe” certified in 2005

The Routes of the Olive Tree are itineraries of intercultural discovery and dialogue based on the theme of the olive tree, a universal symbol of peace. These routes are a gateway to new cooperation between remote areas that would otherwise be condemned to isolation, since they bring together all the players involved in the economic exploitation of the olive tree (artists, small producers and farmers, young entrepreneurs. etc.) that are threatened by the current crisis. In our difficult time this is a way to defend the fundamental value of the right to work.

The presence of the olive tree has marked not only the landscape but also the everyday lives of the Mediterranean peoples. As a mythical and sacred tree, it is associated with their rites and customs and has influenced their lifestyles, creating a specific ancient civilisation, the “Olive Tree Civilisation”: the Routes of the Olive Tree follow in the footsteps of this civilisation, from Greece towards the Euro-Mediterranean countries.

Heritage

The olive tree dates back millions of years. Wild olive trees, ancestors of the domesticated ones, can still be seen in the Peloponnese, Crete, North Africa and the Middle East, their places of origin. The relationship between this tree and human civilisation has produced an immensely rich, living cultural heritage, embedded in the everyday habits of the Mediterranean people. From gastronomy, with the crucial influence of olive oil, to art and traditions, the social development of these areas has been largely shaped by the olive tree.

Travelling today

The traveller can experience the olive tree civilisation and become familiar with olive tree landscapes, products, and traditions. Different cultural itineraries run through the countries of southern Europe and North Africa, from the Balkans to the Peloponnese in Greece, and extending to the Meknes region in Morocco. Even sea itineraries exist to highlight the importance of the maritime connection between the Mediterranean cities’ harbours. Along the routes, different olive tree related activities are also organised, with exhibitions, concerts, and product tasting events.

Partnerske države:

• Albania
• Algeria
• Croatia
• France
• Greece
• Italy
• Lebanon
• Morocco
• Portugal
• Republic of North Macedonia
• Slovenia
• Spain
• Tunisia
• Turkey

Trajanje projekta: Brez omejitev

Nosilec projekta: “The Routes of the Olive Tree” Cultural Foundation

Vodja projekta: Edouard DE LAUBRIE, President

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Spletna stran:
www.olivetreeroute.gr

Facebook
The Routes of the Olive Tree

METROFOOD-RI – Preparatory Phase project

H2020 – INFRADEV-2018-2020/H2020-INFRADEV-2019-2

Začetek izvajanja projekta: 1. 1. 2020

Trajanje projekta: 30 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

EutopiaSIF – Eutopia Science and Innovation Felloship

Evropska komisija: Call: H2020-MSCA-COFUND-2019

Partnerske organizacije:

• EUTOPIA university alliance,
• Univerza v Ljubljani,
• Universitet Brussel,
• Univerza v Goteborgu,
• Universite Paris Seinu,
• Univerza Pompeu Fabra,
• Univerza Warwick

Trajanje projektra: 1.9.2020 – 31.8.2025

Nosilec projekta: EUTOPIA university alliance

SOLJKE – Spodbujanje javno-zasebnega partnerstva z razvojem inovativnih proizvodov v oljkarstvu

	Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
	Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
	LAS Istre

Projekt sofinancira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« – podukrep 19.2 AGENCIJE RS ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA.

Začetek izvajanja projekta: 9. 9. 2020

Trajanje projekta: 22 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: Maja Podgornik, znanstvena sodelavka

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Spletna stran projekta

Rezultati projekta:

• Festival namiznih oljk, Koper, 26. november 2020 (predstavitev in rezultati festivala)
• Strokovno predavanje o zaščiteni označbi porekla namiznih oljk in oljčnega olja, Koper 22. marec 2021
• Priporočila za tolmačenje analize vsebnosti organske snovi in skupnega dušika v tleh

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija (www.eu-skladi.si)

Avtomatizacija in ekonomska upravičenost namakanja v oljkarstvu

Program sofinanciranja: Projekt EIP za okolje in podnebne spremembe – podukrep 16.5 AGENCIJE RS ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA

Ob splošnemu spreminjanju podnebnih razmer se je tudi v oljkarstvu pojavila potreba po prilagoditvi tehnologije pridelave oljk in namestitvi namakalnih sistemov v oljčne nasade. Številne raziskave so pokazale, da je namakanje oljk ustrezen ukrep za blaženje podnebnih sprememb. Kljub temu se pridelovalci oljk, zaradi pomanjkanja znanja in bojazni o ekonomski neupravičenosti, le redko odločijo za postavitev namakalnega sistema. S prenosom raziskovalnih rezultatov v prakso, ob hkratnem ovrednotenju ekonomske upravičenosti, bomo širši krog oljkarjev opremili z znanjem in orodji s katerimi bodo lahko ovrednotili upravičenost namakanja in vzpostavili avtomatiziran namakalni sistem v nasadu.

Začetek izvajanja projekta: 15. 11. 2019

Trajanje projekta: 36 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Program razvoja podeželja Republike Slovenije

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

Spletna stran projekta

Novel science based, ready to use, harmonised solutions to enforce Olive oil quality and purity Authentication in the global market

H2020 – SFS-14-2014/2015: Authentication of food products A.[2014] Authentication of olive oil

Začetek izvajanja projekta: 1. 10. 2016

Trajanje projekta: 48 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Pursuing authenticity and valorization of Mediterranean traditional products REALMed

ARIMNet2 call 2016

Začetek izvajanja projekta: 1. 1. 2018

Trajanje projekta: 24 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

OSIPPPIT – Organizacija neposredne prodaje kmetijskih proizvodov s pomočjo internetne tehnologije

Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013

Trajanje projekta: 01. 01. 2014 – 15. 03. 2015

Nosilec projekta: Institut za poljoprivredu i turizam, Poreč

Nosilec projekta na UP ZRS: Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut UP ZRS: Inštitut za oljkarstvo

Cilj projekta je vzpodbuditi prodajo kmetijskih proizvodov z uporabo sodobne informacijske tehnologije in spletne aplikacije. Trženje/poslovanje preko interneta omogoča velike, na tem območju še ne dovolj izkoriščene prednosti za uveljavitev kmetijskih proizvodov na način, da se vsak trenutek lahko vzpostavi komunikacija med proizvajalcem in kupcem kmetijskih proizvodov. Z izgradnjo in razvojem specializirane, interaktivne aplikacije bo možno omogočiti vsakemu proizvajalcu, da bo dnevno posodabljal svojo ponudbo in osnovne značilnosti proizvodov, medtem ko bodo kupci imeli možnost iskanja med ponudbo po določenih kriterijih.

RAST ISTRE – Ohranjanje naravne dediščine – revitalizacija sadnih vrst karakterističnih za območje Istre / Očuvanje prirodne baštine – revitalizacija sadnih vrsta karakterističkih za područje Istre

Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013

Trajanje projekta: 01. 01. 2014 – 15. 03. 2015

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Nosilec projekta na UP ZRS: Milena Bučar Miklavčič

Sodelujoči inštitut UP ZRS: Inštitut za oljkarstvo

Slovenski in hrvaški partnerji bodo sodelovali pri projektu revitalizacije starih sadnih vrst na območju slovenske in hrvaške Istre z namenom oživljanja kmetij, zasaditve kmetijskih zemljišč, parkov in zasebnih vrtov. Interes partnerjev je, da se na hrvaški strani vzpostavi eksperimentalni nasad granatnega jabolka, na slovenski pa nasad žižule.

V projekt so vključene pedagoške in raziskovalne ustanove, organi lokalne oblasti ter neprofitno združenje. Prepletenost znanstveno raziskovalnega dela, aktivnosti povezanih z izobraževanjem in kulturo, gojenjem ter uporabo starih sadnih vrst bo rezultirala v ohranjanju biološke raznovrstnosti ter tako prispevali k dodani vrednosti območja.

Partnerske organizacije:

• UP ZRS,
• Inštitut za poljuprivredu i turizan Poreč,
• Občina Vižinada,
• Udruga “Triada”

WELLFOOD – Spodbujanje inovaciji v živilskem sektorju za razvoj turizma dobrega počutja v jadranski regiji
Program: IPA – Adriatic Program čezmejnega sodelovanja 2007-2013

Trajanje projekta: 01. 10. 2012 – 31. 05. 2015
Nosilec projekta: Camera Work S.p.A. – communicate to grow
Nosilec projekta na UP ZRS: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut UP ZRS: Inštitut za oljkarstvo

Projekt prispeva h krepitvi inovacijskih zmogljivosti jadranskih regij v kmetijsko živilskem sektorju s spodbujanjem in vzpostavljanjem povezav med podjetji, razvojno raziskovalnimi inštitucijami, proizvajalci in potrošniki. Vzpostavljene povezave bodo predstavljale steber za teritorialno rast, razvoj ter povezovanje izbranih območij Jadrana. Čeprav so države Jadrana v kmetijsko-živilskem sektorju dosegle velik napredek, nenehno podaljševanje življenjske dobe in želje po ohranjanju zdravja in dobrega počutja ter trud za okrepitev gospodarskega razvoja in dolgoročne vzdržnosti javnih financ za zdravje, zahteva izboljšan prenos tehnologij med razvojno raziskovalnimi inštitucijami in živilsko pridelovalnimi podjetji ter večjo informiranost potrošnikov o raziskavah na področju zdrave in kakovostne hrane.

SIGMA 2 – Čezmejna mreža za sonaravno upravljanje okolja in biotske raznovrstnosti

Program: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013

Trajanje projekta: 11. 9. 2009 – 31. 12. 2014

Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče

Vodja projekta: dr. Dunja Bandelj

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Projekt želi prispevati k ohranitvi biotske raznovrstnosti čezmejnega prostora in izboljšati varstvo okolja. Predvideni ukrepi projekta so namenjeni zaščiti biotske raznovrstnosti, vključujejo pa tudi pobude za zmanjšanje vplivov na okolje, posebno na področju kmetijstva. Načrtovane aktivnosti vključujejo pobude za celostne študije in analize, katerih cilj je zagotavljanje boljše poznavanje območja, razvoj okoljskih modelov ter vzpostavitev posebnih območij za ohranjanje in zaščito biotske raznovrstnosti (gre za mediteranske vrtove in kolekcijske nasade). Projekt predvideva tudi izgradnjo Centra Mediteranskih Kultur (CMK), ki bo predstavljal stalno strukturo s poslanstvom varstva narave in okolja na programskem območju.

V projektu so predvidene naslednje aktivnosti:

• partnerska srečanja za koordiniranje in pregled izvedenih dejavnosti, izmenjava rezultatov ter rešitev morebitnih kritičnih elementov,
• izvajanje študij in raziskav (popis naravnih rezervatov čezmejnega območja, smernice za upravljanje zaščitenih območij ter modeli za predvidevanje razvoja oljčne muhe in kontrolo onesnažil). Navedene študije bodo izvedene na podlagi bibliografskih raziskav in pregledov na terenu s podporo strokovnjakov, sledile pa bodo cilju utrjevanja poznavanja okolja in biotske raznovrstnosti čezmejnega prostora,
• vzpostavitev Centra mediteranskih kultur (CMK), mediteranskih vrtov in kolekcijskih nasadov za ohranjanje biotske raznovrstnosti,
• sestava tehnološkega omrežja, ki vključuje predvsem postaje za spremljanje okoljskih parametrov in ugotovitev prisotnih parazitov/patogenov, ki bodo nameščene na programskem območju. Cilj tovrstnih aktivnosti je zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih povzroča kmetijski sektor preko racionalnejše uporabe fitosanitarnih sredstev,
• priprava informativnega materiala v papirnati in elektronski obliki, glasil in newsletter ter video in multimedijskih pripomočkov in
• prirejanje dogodkov za predstavitev projektnih rezultatov s ciljem doseči čim večji učinek in uporabnost rezultatov projekta.”

Pričakovani rezultati projekta so zmanjševanje izgube biotske raznovrstnosti (s poudarkom na rastlinskih vrstah, ki so tipične v sredozemskem okolju in na tradicionalnih vrstah kulturnih rastlin) in zmanjševanje vplivov na okolje, ki ga povzroča kmetijski sektor z izboljšanjem okoljskih pogojev na območju programa. Projekt ustvarja osnovo za trajno čezmejno sodelovanje na področju varstva biotske raznovrstnosti in varstva okolja.

Partnerske organizacije:

• Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS – Zavod GO) (Slovenija)
• Parco regionale della Vena del Gesso Romagnola (Italija)
• Občina Izola (Slovenija)
• Provincia di Trieste (Italija)
• Agenzia Regionale per lo Sviluppo Rurale – ERSA (Italija)
• Associazione Agricoltori – Kmečka Zveza (Italija)
• Gruppo di Azione Locale del Carso (Italija)
• Regione Veneto – Direzione Produzioni agroalimentari (Italija)
• GAL Venezia Orientale (VEGAL) (Italija)
• Università degli Studi di Udine – Dipartimento di Scienze degli Alimenti (Italija)
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (Slovenija)

ZOOB – Zmanjšanje onesnaževanja in ohranjanje biotske pestrosti v kmetijstvu s poudarkom na oljkarstvu

Program: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013

Trajanje projekta: 1. 9. 2009 – 31. 3. 2012

Nosilec projekta: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

Za podeželski prostor je značilen intenziven preplet dejavnosti in rab, ki ustvarja prostor velike biotske raznovrstnosti, kvalitete bivanja in možnosti za razvoj. Kmetijstvo se prepleta z gozdarstvom, ohranjanjem narave in poselitvijo. Pogosto je obravnavano kot onesnaževalec okolja. To velja za intenzivno kmetijstvo, ki se vedno bolj tudi specializira in uvaja monokulture. Vedno močnejše pa je spoznanje, da to ni smiseln razvoj, saj povečuje tako tveganja v pridelavi, kot pri trženju. Trajnostno naravnano kmetijstvo upošteva ohranjanje biotske raznovrstnosti, zaradi katere se vzpostavi bolj stabilen ekosistem. Potreba po uporabi fitofarmacevtskih sredstev se tako lahko zmanjša.

Specifični cilji projekta so bili: priprava smernic za sonaravne tehnologije za integrirano in ekološko pridelavo oljk na čezmejnem območju, ki bodo zmanjšale tveganje v pridelavi in obremenitev okolja; zmanjšanje vplivov klimatskih sprememb in tveganja zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov in erozije ter ohranjanje trajne rodovitnosti tal z uvajanjem ustreznih ukrepov; uvajanje koristnih rastlin v oljčnike, kar bo zaradi večje prisotnosti predatorjev zmanjšalo tveganja prerazmnožitve škodljivcev ter identifikacija koristnih organizmov; izmenjava strokovnih znanj in skupno delovanje strokovnjakov za oljkarstvo in varstvo narave na čezmejnem območju; izobraževanje strokovnjakov in prenos dobrih praks z drugih mediteranskih območij pridelave oljk; izobraževanje pridelovalcev na predavanjih, delavnicah, ogledih dobrih praks na čezmejnem območju; ozaveščanje potrošnikov o kakovosti oljčnega olja z izobraževanji in degustacijami; vzpostavitev čezmejne mreže med ustanovami, ki delujejo na področju kmetijstva, podeželja in varstva narave; izboljšanje ozaveščenosti vseh ciljnih skupin o pomenu ohranjanja biotske pestrosti, varstva okolja in kulturne krajine; ter uvesti enotno prakso spremljanja stranskih produktov oljkarstva, prenos informacij in dobrih praks ravnanja z oljčnimi tropinami med državami.

Partnerske organizacije:

• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
• Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (Slovenija)
• Agroturist Vodnjan (Hrvaška)
• Grad Vodnjan (Hrvaška)
• Grad Krk (Hrvaška)
• Udruga Drobnica (Hrvaška)

Program sofinanciranja: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije – Študentski inovativni projekt za družbeno korist – ŠIPK 2016 – 2020 za študijski leti 2018/2019 in 2019/2020

Začetek izvajanja projekta: 1. 1. 2020 – 30. 4. 2020

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Maja Podgornik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za oljkarstvo

V Sloveniji je pridelava oljk (Olea europaea L.) v zadnjem desetletju vse pomembnejša in obseg oljčnikov se povečuje. S trenutnimi 2300 ha presega površino jablan, ki so najbolj zastopana sadna vrsta v Sloveniji. Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre ZOP (zaščitena označba porekla) je prvi slovenski proizvod, leta 2007 vpisan v EU register zaščitenih označb. Slovenska Istra je bila v letu 2019 že tretje leto zapored proglašena za najboljšo destinacijo za deviška oljčna olja na svetu, kar pomeni velik potencial pri nadaljnjem razvoju oljkarstva v Sloveniji.

Oljka je zelo odporna na sušo, kar je ena od njenih pomembnih lastnosti, a hkrati je tudi dobro odzivna na namakanje. V Slovenski Istri se soočamo s trajnim pomanjkanjem vodnih virov za namakanje in vsako namakanje je potrebno načrtovati skrbno s čim večjo učinkovitostjo rabe vode. Zaradi podnebnih sprememb in pritiskov na vodne vire je potreba po učinkovitejši rabi vode v kmetijstvu postala akutna. EU zakonodaja, preko Okvirne vodne direktive, teži k cilju trajnostnega urejanja voda in še posebej k učinkovitejši rabi oz. manjši porabi vode. Ena pomembnih informacij pri natančnem namakanju, ki je osnova za bolj trajnostno naravnano rabo vode pri namakanju, je lokacija oz. razširjenost korenin namakane rastline.

Cilj projekta je ugotoviti primernost neinvazivnih metod za ugotavljanje arhitekture oljčnih korenin v pogojih naravnih danosti Slovenske Istre. Pomembna značilnost območja je relativno velika količina padavin v primerjavi z ostalimi lokacijami, kjer gojijo oljke, in flišna kamninska osnova, ki je vzrok velike heterogenosti tal v oljčnikih. S pomočjo izbranih neinvazivnih meritev (npr. z georadarjem) bomo na primeru izbrane oljke določili arhitekturo korenin. V nadaljevanju bomo oljko izkopali z arheološkimi metodami izkopa in verificirali rezultate neinvazivnih metod. Hkrati bomo evidentirali heterogenost tal na flišni kamninski osnovi in vpliv rastlinskih korenin na spreminjanje talnega profila.

film s 3D modelom korenin oljke:

https://drive.google.com/file/d/1UDt2vY87Gp2Zm4UINuQstACqBo2DktRi/view?usp=sharing

film o odkopavanju oljke in 3D modelom korenin oljke:

https://youtu.be/raOvbtgdyKM

Kulturna pot »Routes of the olive tree« je ena od prioritet makroregionalne strategije EUSAIR TSG4 – Trajnostni turizem, katere aktivnosti podpira tudi Ministrstvo za kulturo RS. Strategija izpostavlja inovativne pristope, ki promovirajo evropsko kulturno dediščino, trajnostni turizem in lokalni razvoj s pomočjo certificiranih kulturnih poti Sveta Evrope, ki prispevajo k evropski integraciji in trajnostnemu razvoju ter pomembno vplivajo na gospodarsko rast in trajnostni turizem ter razvoj podeželja in območja, ki ga zajemajo. Eden izmed ciljev te makroregionalne strategije je tudi minimizirati sezonsko naravo področja s povečanjem kakovosti, inovativnosti in vzdržnosti.

The Routes of the Olive Tree so poti medkulturnega spoznavanja in dialoga, ki sloni na oljki, univerzalnem simbolu miru. UNESCO jim je podelil naslov International Cultural Route of Intercultural dialogue & sustainable Development. Predstavljajo novo sodelovanje med oddaljenimi območji, sicer obsojenimi na izolacijo, saj združujejo vse gospodarske in kulturne akterje (umetniki, mali proizvajalci in kmetje, mladi podjetniki itd.), ki jih združuje temeljna vrednost pravice do dela, ki je ogrožena v aktualni ekonomsko-socialni krizi. Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper se želi priključiti Kulturni poti Routes of The Olive Tree. Inštitut je že član organizacije Re.C.O.Med, ki poudarja zgodovino in tisočletno tradicijo oljčnega olja, ki združuje celotno Sredozemlje in ima 17 predstavnikov mediteranskih držav ter je eden izmed partnerjev in podpornikov te kulturne poti. Vključenost v kulturno pot Evrope pomeni večjo prepoznavnost na nacionalnem in lokalnem nivoju, kar posledično predstavlja večjo vključenost ključnih akterjev družbe v aktivnosti programa, saj temelji razvoj tematskih kulturnih poti na vseh priznanih kulturnih dobrinah.

Poseben interes vzbuja možnost integracije kulturne dediščine in turizma v enem samem procesu razvoja in raziskav, ki ustvarja skupni rezultat. Spodbujanje kulturne dediščine in promocija območja je lahko sestavni del načrtovanja in razvoja turizma in tako vodi do pozitivnih rezultatov ne samo v strogo turističnem območju ampak tudi širše, prispeva k varstvu kulture, izboljšanju in spodbujanju raznolikosti dediščine širšega območja. Take aktivnosti se zavezujejo h konkretnemu in sinergijskemu udejanjanju ukrepov za razvoj “izkustvenega” turizma. Prihodnost turizma je vzpostavitev popolne ponudbe, edinstvenih in neponovljivih izkušenj, ki obiskovalcu dajejo močna čustva, ki postanejo absolutni protagonist potovanja v poznavanju produkta, predvsem pa na celotnem ozemlju. Sodelovanje predvideva iskanje sinergij z zasebnimi in javnimi subjekti ter lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi institucijami za udejanjanje specifičnih dogodkov in projektov, zlasti v povezavi z razvojem gastronomskega turizma. Drugi skupni cilji, varstvo krajine, okoljske in agroživilske dediščine povezanih ozemelj, zaščita potrošnikov in spodbujanje agroživilske varnosti, vključno s ciljno usmerjenimi ukrepi in poglobljeno analizo, ter razvoj in zaščita ozemlja izvora, želi predvsem kakovostno podpreti celotno dobavno verigo.

Predstavniki Organizacije The Cultural Routes of the Olive Tree so na več srečanjih že poudarili interes za sodelovanje in aktivno vključitev slovenskih partnerjev in predvsem Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper kot povezovalno institucijo na zemljevid te kulturne poti.

V ta namen Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper vabi vse turistične ponudnike, destinacije in zainteresirane pridelovalce oljk in oljčnega olja, da tudi pisno izrazijo svoj interes in namero o sodelovanju in se priključijo v projekt »Kulturne oljčne poti«. Vsi izbrani akterji bodo deležni dodatne trženjske podpore in neposredno vključevanje v aktivnosti, kar bo zagotavljalo večjo prepoznavnost na domačem in predvsem tujih trgih. Cilj so razširjanje kulture ekstra deviškega oljčnega olja in kakovostne gastronomije, varovanje in spodbujanje okolja in krajine oljčnega olja, širjenje zgodovine gojenja oljk, zagotavljanje potrošnikov z valorizacijo apoenov izvor in agroživilska varnost, organizacijo dogodkov, izvajanje komunikacijskih in tržnih strategij ter promocijo prehrambnega turizma, ki najbolje predstavljajo poslovni svet, ki se nanaša na celotno verigo proizvodnje oljčnega olja.