Kineziologija za kakovost življenja pridobiva na pomenu. Z evolucijo in tehnološkim razvojem smo si odtujili eno temeljnih bioloških potreb–gibanje in pozabili na pomen gibanja za zdravje in funkcionalnost. Splošno pomanjkanje gibalne aktivnosti, staranje populacije, zgodnejši nastop degenerativnih procesov, sedeči življenjski slog, neuravnotežena prehrana, klimatski in ergonomski vplivi ter ekstremne obremenitve so le nekateri dejavniki, ki neposredno vplivajo na razvoj, delovno uspešnost in učinkovitost ter kakovost življenja. Spiralni model dejavnikov gibalne neaktivnosti postavlja v izhodišče tri osnovne dejavnike: pomanjkanje gibanja in gibalnih kompetenc ter debelost. Ti največkrat delujejo hkrati in vodijo v neracionalno gibalno aktivnost, prekomerno porabo energije in hitro utrujenost, posledično pa se pojavlja negativna telesna in gibalna samopodoba, ki vplivata na slabo kakovost življenja in odtujevanje od družabnih aktivnosti. Na osnovi teoretičnih izhodišč in znanstvenih dokazov smo zastavili okvir nadaljnjega raziskovanja skozi prizmo 3 obdobij večdimenzionalnega kompetenčnega modela gibalnega razvoja, ki smo ga razvili na osnovi dosedanjega raziskovanja: (1) vzpostavljanja gibalnih kompetenc; (2) uporabe gibalnih kompetenc; (3) ohranjanja gibalnih kompetenc.

Evidenčna številka ARRS: P5-0381

Obdobje: 1. 1. 2017 – 31. 12. 2027

Vodja: dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik

Evidenčna številka ARRS: (J7-2605)

Obdobje: 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023

Vodja: Dr. Boštjan Šimunič, znanstveni svetnik

Nosilec projekta: Inštitut za kineziološke raziskave

Sarkopenija je ireverzibilno prevelika izguba mišične mase, ki je največkrat povezana s staranjem, a danes vemo, da je največji dejavnik gibalna neaktivnost. Kaže se kot upad mišične mase in funkcije ter je povezana s povečano verjetnostjo škodljivih zdravstvenih izidov. Zahteva pravočasno in hitro diagnozo, optimalno oskrbo, saj gre za hitro napredovanje. Prvotna operativna opredelitev sarkopenije je temeljila izključno na nizki mišični masi; vendar je leta 2010 Evropska delovna skupina za Sarkopenijo pri starejših (EWGSOP) izdala smernice, s katerimi je sarkopenijo razvrstila na podlagi treh zaporednih kriterijev (v tem zaporedju): nizka mišična masa; nizka mišična sila; in nizka zmogljivost mišic. Leta 2019 je EWGSOP revidiral smernice za razvrščanje sarkopenije in ugotovil, da je mišična sila boljši napovedovalec negativnih zdravstvenih izidov kot mišična masa. Tako so bili zaporedni kriteriji preurejeni (v tem zaporedju): nizka mišična sila; nizka mišična masa in kakovost; nizka zmogljivost mišic. Pomembno je, da je EWGSOP v letu 2019 vključil kakovost mišic na potrditveni ravni sarkopenije. Kakovost mišic je relativno nov izraz, ki se nanaša na mikro- in makroskopske spremembe v zgradbi in sestavi mišic, zaradi tehničnih omejitev pa ostaja mišična kakovost izziv za določitev sarkopenije. Naša projektna skupina bo raziskovala v smeri validacije novega markerja, na osnovi Tenziomiografije, kot neinvaziven in enostaven kriterij mišične kakovosti za razvrščanje sarkopenije. V raziskavo bomo preko zdravstvenih domov naključno povabili 1000 >65-letnikov (oba spola) iz vseh 12 slovenskih regij. Ocenili bomo njihov status sarkopenije na podlagi začasnih meril za razvrščanje EWGSOP. V nadaljevanju bomo 90 preiskovancev, od tega 30 nesarkopeničnih, 30 sarkopeničnih in 30 hudo sarkopeničnih povabili na detajlnejše teste, s katerimi bomo izmerili znotrajmišično maščobno in vezivno tkivo, mišično arhitekturo, mišični volumen in moč ter kontraktilne lastnosti. Poročali bomo o prevalenci sarkopenije, ki temelji na kriterijih za razvrščanje EWGSOP in na osnovi naših novih kriterijev.

Spletna stran projekta

Intrinzične kontraktilne lastnosti skeletne mišice se meri z uporabo dinamometrov, ki se jih pritrdi distalno od osi sklepa, čeprav znanstveni dokazi že dolgo potrjujejo omejitve pri rabi dinamometrov za merjenje kontraktilnih lastnosti in s tem implicirajo na nizko kakovost interpretacije rezultatov. V 1980-ih so razvili alternativne pristope merjenja kontraktilnih lastnosti in so jih poimenovali po naravi uporabljenega senzorja, tako fono/zvokomiografija uporablja mikrofone za zajem mišičnega zvoka, vibromiografija uporablja merilnike pospeška in laserske žarke za zajem odebeljevanja in vibracije trebuha mišice. Vse te metode so stremele merjenju mišičnega krčenja direktno na trebuhu mišice in ne kot dinamometrija.

Slovenija je pri tem igrala pomembno vlogo in lansirala tenziomiografijo (TMG) kot eno izmed metod za zajem kontraktilnih lastnosti skeletnih mišic, ki meri odebelitev trebuha mišice med izometrično, električno izvabljeno kontrakcijo, na selektiven in neinvaziven način. Od prvega znanstvenega publiciranja metode v letu 1990, je bilo objavljenih že 107 člankov SCI in rast je exponentna. TMG omogoča visoko razmerje signal/šum, visoko občutljivost in nerabo postopkov za postprocesiranje zajetih signalov. Takoj smo lahko dokazali visoko multivariatno povezanost med mišično sestavo in kontraktilnimi parametri izločenih iz odziva TMG.

Metoda TMG je znanstveno že kar sprejeta, vendar ji manjka temeljnih znanj o razumevanju zajetih signalov (mehanizmov), da se lahko kakovostneje interpretira rezultate. Tako obstaja kar nekaj odprtih vprašanj pri interpretaciji kontraktilnih parametrov TMG. Zato je glavni cilj projekta izvesti dekompozcijo odziva TMG na odzive posameznih fenotipov mišičnih vlaken in tako omogočiti razumevanje mehanizmov, ki vplivajo na obliko krivulje TMG in dodaten vpliv nekaterih faktorjev, kot so: mišična velikost in arhitektura, mišična sestava, količina vode v mišici, mehanika in geometrija mišičnih vlaken (presek, hitrost krčenja, sila, specifična sila), vezivno tkivo (tetive in kostameri), utrujenost/potenciacija, temperatura.

Najprej bomo morali nadgraditi specializiran laboratorij za zajem geometrije krčenja mišičnih vlaken (skrajševanje in odebeljevanje izoliranih vlaken), da bomo tako pridobili podatke o kontraktilnih lastnosti izoliranih vlaken, ki nam bodo služili kot vhod v model dekompozicije TMG. Model dekompozciije bomo nadgrajevali do željene natančnosti in še sprejemljive kompleksnosti z dodatnimi meritvami, ki bodo tudi vplivale signifikantno na rezultat dekompozicije. Model bomo validirali in ga uporabili v štirih študijah.

V študiji mišne utrujenosti bomo preverili dekompozicijo odzivov TMG za različne tipe utrujenosti in testirali občutljivost modela za klasifikacijo oz. vrednotenje prisotnosti utrujenosti različnih motoričnih enot. V študiji akutnih in kroničnih učinkov izbrane vadbe bomo to isto preverili na modelu ene vadbe in na modelu ponavljanja pliometrične vadbe 8 tednov. V študiji atrofije bomo preverili občutljivost TMG in dekompozicije na zaznavanje zgodnjih atrofičnih procesov, kar bi imelo izjemno klinično vrednost, vedoč, da je atrofija pri določenih populacijah le delno reverzibilna (to študijo bo sofinancirala Italijanska Vesoljska Agencija v 2019). V študiji sarkopenije bomo preverili tudi, če lahko na osnovi rezulatov modela dekompozcije klasificiramo preiskovance med stopnjami sarkopenije, kot to predlaga konsenz EU, vedoč, da tudi ta ni najboljši, saj znanstveniki ugotavljajo, da trenutno obstaja več metod klasifikacije sarkopenije in med njimi je skoraj nično ujemanje.

TMG dekompozcija je zagotovo nujno potrebna za nadaljnji razvoj metode in pravilno razumevanje rezultatov merjenja in s tem zagotavljanja visoke kakovosti interpretacije rezultatov. Žal jo lahko izvedemo le z uporabo invazivnih postopkov, kjer pa imamo partnerji projekta velike izkušnje, saj velik delež naših objav prihaja ravno iz področja obdelav mišičnih vzorcev.

Evidenčna številka ARRS: L7-9421

Obdobje: 1. 7. 2018 – 30. 06. 2021

Vodja: dr. Boštjan Šimunič, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: J2-1731

Obdobje: 01. 07. 2019 – 30. 06. 2022

Vodja: Dr. Aleš Holobar

Nosilec projekta: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Spletna stran projekta

Za človeško staranje je značilna pospešena izguba mase in moči skeletnih mišic, kar vodi do zmanjšane funkcionalne zmogljivosti in povečane verjetnosti padca in krhkosti. To vodi v izgubo neodvisnosti in zmanjšanje kakovosti življenja pri starejših. To velja tudi na ravni posameznika in na ravni družbe, saj lahko naraščajoče finančne zahteve v sistemu zdravstvenega varstva ogrožajo njegovo zmožnost spopadanja s temi vprašanji v prihodnosti. Izguba mišične mase s staranjem, ki je posledica večinoma izgube hitrih motoričnih enot, je pri moških približno 30% do 80 let, medtem ko pri ženskah približno 20%. Pomembno je, da sedanji režimi vadbe niso primerni za vzdrževanje mišične funkcije in trajnostno kakovost življenja pri starajočem se prebivalstvu. Vadba proti uporu (RT) je opredeljena kot ustrezna vadba za vzdrževanje mišične mase, ne nujno funkcije; zato so nedavne raziskave izpostavile pomen večje intenzivnosti (npr. vadbe moči ali vadbe pri visoki hitrosti giba) za aktiviranje hitrih motoričnih enot in s tem zmanjševanje tveganja padcev. Čeprav starejši ljudje lahko izvajajo vadbo moči, obstaja dvom v varnost teh vaj. Zato smo razvili nov robotski vadbeni stroj, kjer je mogoče planiranje obremenitve in hitrosti na tak način, da je vadba zelo intenzivna in hkrati varna. Zato je namen tega raziskovalnega projekta preučiti, ali je nov princip vadbe z robotskim sistemom, ki regulira spremenljivo obremenitev vadbe, učinkovitejši od RT na starejših preiskovancih. Natančneje, nov princip vadbe nudi večje učinke na mišično maso in mišično ter gibalno funkcijo.

Sedanji podatki kažejo na dramatično izgubo vlaken tipa II s staranjem in vemo, da aktivacija tipa vlaken II igra ključno vlogo pri proizvodnji moči, ki je pomembna za preprečevanje nepričakovanih dogodkov med hojo in zmanjševanje tveganja padcev. Strategije RT so bile predstavljene kot uspešen način za zoperstavljanje starostnih degenerativnih sprememb v mišični funkciji in proizvodnji sile. Vendar je bilo to v zadnjem času izpodbijano. Walker in sodelavci (2015, 2017) so predlagali, da je izpostavljenost zmernim obremenitvam RT (8 do 12 tednov) neučinkovita za povečanje moči ali funkcionalne zmogljivosti mišic pri starejših. Zato poudarjajo potrebo po ponovnem pregledu in načrtovanju novih strategij iskanja optimalne vadbe za starejše zoper preprečevanju škodljivih posledic staranja, zlasti zaradi močnih vplivov na kakovost življenja. V skladu s tem predlagamo nov princip vadbe s spremenljivim bremenom, ki jo omogoča nov robotski sistem. Domnevamo, da bo nov princip vadbe učinkovit za zmanjševanje mišične atrofije, najverjetneje z aktivacijo mišičnih vlaken tipa II. To bi urejalo sedanje strategije preprečevanja padca in izboljšalo funkcionalne zmogljivosti starejših.

Načrtujemo rekrutacijo prostovoljcev (starost> 65 let) iz Primorske regije. Določili bomo kriterije za izključitev in vključitev (vključno z obsežnim zdravstvenim pregledom). Vključeni preiskovanci bodo razporejeni v tri skupine (spremenljiva RT, klasična RT in kontrolna skupina) v randomiziran poskus s križanjem skupin (izenačeno) in dvema obdobjema izničevanja efekta. Vsi preiskovanci bodo tako izpostavljeni osmim zaporednim tednom klasičnega RT, RT s spremenljivim bremenom ali kontrolnim pogojem. Meritve bomo izvajali skupno 11-krat, vključno s familarizacijo, pilotnim testiranjem in zbiranjem podatkov v glavnem delu pred in po vsakim pogojem.

Načrtujemo uporabo novih rešitev za reševanje perečih problemov staranja populacije, specifično mišice (volumna in funkcije). Na podlagi novih ugotovitev bi lahko razvili nove učinkovitejše protokole, katerih cilj je zmanjšanje zdravstvenih tveganj pri starajoči se populaciji. V primeru, da bomo potrdili naše hipoteze, lahko v sistem zdravstvenega varstva starejših ponudimo pomembne informacije, ki bodo vodile v zmanjšanje gospodarskega bremena.

Evidenčna številka ARRS: Z7-9420

Obdobje: 1. 7. 2018 – 30. 06. 2020

Vodja: dr. Damir Zubac, asistent z doktoratom

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Spletna stran projekta

V projektu bomo najprej zasnovali in z Olimpijskim komitejem Slovenije postavili standardiziran informacijski sistema za beleženje telesne pripravljenosti športnikov in športnih poškodb, tekom projekta na testnem vzorcu treh športov (nogomet, košarka, gimnastika). Zasnovali bomo metodologijo beleženja poškodb, ki bo omogočala doseganje temeljnih zastavljenih ciljev, hkrati pa omogočala tudi vključevanje znanstvenikom in strokovnjakom različnih področij (epidemiologi, zdravniki, kineziologi, dietetiki, itd.), varen in etično sprejemljiv dostop do podatkov s cilji odkrivanja novih znanj, dejavnikov tveganja, mednarodne primerljivosti in s tem prenosa dobrih praks.

Evidenčna številka ARRS: L5-8245

Obdobje: 1. 5. 2017 – 30. 4. 2020

Vodja: dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Sestava krvi in lastnosti njenih sestavin sta pomembna dejavnika pri doseganju športnih rezultatov kot tudi pokazatelj zdravstvenih tveganj. Zunajcelični vezikli (ZV) so majhni (reda 20 nanometrov-1000 nanometrov), z membrano obdani celični fragmenti, ki nastanejo v zadnji fazi brstenja membrane ali ob celični smrti, ko se sprostijo v okolno raztopino in postanejo gibljivi s telesnimi tekočinami, predvsem krvjo. Izolacija ZV iz telesnih tekočin (predvsem krvi) in njihovo določanje (merjenje koncentracije in sestave) odraža status celega organizma, predvsem pa krvnih celic, krvne plazme in endotelija.

Ni znano, kakšni so učinki specifičnih športnih aktivnosti in dejavnikov, povezanih z rezultati tekmovalnega in rekreativnega športa, na mehanizme, povezane z ZV. Zanima nas, kako različne telesne aktivnosti (aerobna, anaerobna, intenzivnost vadbe, trajanje vadbe, stopnja utrujenosti, način vadbe in tekmovalni nivo športnika), vplivi okolja (hipoksija, temperatura, onesnaženost), vnos različnih snovi v telo (voda, prehranski dodatki), in telesne lastnosti (spol, starost, indeks telesne mase, maščobne in mišične mase) vplivajo na mikrovezikulacijo in vitro in ex vivo in kako so ti procesi povezani s sestavo krvi.
Želimo izdelati metodo za spremljanje, predvidevanje in optimizacijo športnih rezultatov,  ki temelji na določanju ZV v izolatih iz krvi. Ta metoda bo izboljšala načrtovanje priprave za športne dosežke in zmanjšala tveganje za neželjene pojave kot so preobremenitev srčno-žilnega in živčnega sistema, oksidativni stres in tromboembolije. Pri tem bomo upoštevali tudi nekatere izbrane dejavnike okolja, s posebnim poudarkom na nanodelcih, ki tudi lahko povzročajo oksidativni stres. Športne rezultate in telesni status športnikov bomo interpretirali v luči biomarkerjev ZV in sestave krvi. Na osnovi interakcij ZV z nanodelci bomo zasnovali bionanosenzor za spremljanje statusa preiskovanca.

Evidenčna številka ARRS: J5-7098

Obdobje: 1. 1. 2016 – 31. 12. 2018

Vodja: prof. dr. Veronika Kralj Iglič

Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Spletna stran projekta

Evidenčna številka ARRS: L5-5550

Obdobje: 1. 8. 2013 – 31. 7. 2016

Vodja: dr. Boštjan Šimunič, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Sodobne analize delovnega in bivalnega okolja človeka ter najpogostejših vzrokov poškodb in obolenj poročajo o 25% pojavnosti bolečin v mišicah. V kar 49% je poškodba skeletno-mišičnega sistema vzrok za odsotnost od dela in v kar 60% vzrok za trajnostne poškodbe. Ohranjanje mišične mase je, ob vse večji gibalni/športni neaktivnosti, ključnega pomena za zdravje človeka.

Mišična atrofija je dobro poznan pojav, ki definira izgubo mišičnega volumna, kot posledice bolezni oziroma poškodbe, neuravnotežene prehrane ali pomanjkanja gibalno/športne aktivnosti. Navkljub številnim raziskavam, ki preučujejo mišično atrofijo in ugotovitvam, ki analizirajo njene posledice, je še vedno veliko neodgovorjenih vprašanj, predvsem s stališča objektivnih kazalnikov, metod in postopkov merjenja. Današnji postopki so kompleksni, premalo občutljivi, še posebej izven kliničnih primerov, ko je pomembno zaznavanje že najmanjših sprememb.

Že leta 1978 so kot objektivno merilno metodo predlagali razmerje med mehanskim odzivom sile mišice in živčno-mišično električno aktivnostjo kot mero elektromehanske učinkovitosti. Zaradi visoke variabilnosti in posledično nizke občutljivosti ta metoda ni nikoli prešla v praktično uporabo. Bistven preskok se je zgodil 1990, ko so v isto razmerje zajeli prečne vibracije mišičnih vlaken namesto sile in tako razvili ustreznejši merilni postopek spremljanja mišične atrofije. Kmalu so raziskovalci tudi tu naleteli na konkretne ovire. Še vedno prenizka občutljivost in tudi ponovljivost je omejevala uporabo metode zgolj na težke klinične primere in kronična obolenja. Ideja o neinvazivnem markerju mišične atrofije je tako ostala do danes neraziskana in opuščena.

Leta 1997 je SLO znanstveni prostor pomembno prispeval k uresničevanju tega cilja. Težave merilnih postopkov in senzorjev zajema prečnih mehanskih deformacij mišičnega trebuha (merilnika pospeška, mikrofona, laserskega žarka) so prebrodili s predlaganim senzorjem prečnega odmika trebuha mišice. Senzor linearnega odmika preko kontroliranega kontakta na mišični trebuh pritisne in tako poveča geometrijsko razdaljo med sproščeno ter skrčeno mišico. S tem je nastala neinvazivna in selektivna metoda, ki se odlikuje z visoko občutljivostjo in ponovljivostjo. Metoda spremljanja prečnega odmika je bila do danes validirana, preizkušena in patentirana v EU.

Sočasno je bila nadgrajena tudi metoda površinskega spremljanja živčno-mišične električne aktivnosti in od leta 2004 omogoča 2D spremljanje skeletne mišice na njeni celotni površini in globini. V Sloveniji patentirana metoda izločanja akcijskih potencialov omogoča dekompozicijo elektromiograma in s tem identifikacijo aktivnih motoričnih enot, kar omogoča vrednotenje rekrutacije, utrujenosti, itd.

V predlaganem temeljnem projektu smo si za glavni cilj zadali opredeliti in razviti neinvazivni merilni postopek atrofije in hipertrofije skeletne mišice ter izboljšati aktualne postopke vrednotenja mišične adaptacije. Na osnovi mehanskega odziva odebelitve, premika, vibracij mišičnega trebuha in vlaken ter živčno-mišične električne aktivnosti bomo definirali ustrezni marker. Ostali cilji pa so usmerjeni v modeliranje razlik časovne dinamike adaptacije mišičnih glav ob odsotnosti gibanja, staranju, vadbi in ob postopkih rehabilitacije po kolenskih/kolčnih posegih. Z razvojem predvidenega markerja mišične adaptacije bomo tako prispevali novo storitev – meritev.

Projekt bomo izvedli skladno s pravili izvajanja poskusov na človeku, s pridobljenimi dovoljenji etične komisije, soglasji preiskovancev in skladno s pravili Helsinške deklaracije. Ob uspešnem zaključku projektu predvidevamo prijavo patenta, objavo več znanstvenih prispevkov, dveh doktoratov in oblikovanje ustreznega programa izobraževanja.

Akcija osveščanja o trajnostnem ribištvu Dobro za morje – dobro zame

Trajanje projekta: 1. 12. 2021 –  31. 12. 2022

Vodilni partner operacije: DRUŠTVO AURATA, vodja operacije mag. Tanja Nastovski

Partner v operaciji: ZRS Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, dr. Cecil Johannes Wilhelmus Meulenberg

Naložbo sofinancirata Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESRP) in Republika Slovenija (RS).

Namen Akcije osveščanja o trajnostnem ribištvu Dobro za morje – dobro zame je ozaveščanje in spodbujanje širše javnosti k prepoznavanju in nakupovanju rib lokalnega izvora ter lokalnih morskih sadežev.

Spletna stran projekta

PARIPRE – Physical activity-related injuries prevention in adolescents

Evropska komisija, agencija EACEA: Erasmus+ Sport, Collaborative Partnerships

Št. pogodbe: 622594-EPP-1-2020-1-SK-SPO-SCP

Partnerske organizacije:

• University of Presov (UNIPO), Slovakia (coordinator)
• Science and Research Centre Koper (ZRS), Slovenia
• Pavol Jozef Safarik University in Kosice (UPJS), Slovakia
• Sports Union of Slovenia (SUS), Slovenia
• Institute of Mother and Child Foundation (IMCF), Poland
• UKK Institute – Centre for Health Promotion Research, Finland
• Palacky University Olomouc (PUO), Czechia
• National Institute of Public Health (NIJZ), Slovenia

Trajanje projekta: 1. 1. 2021 – 31. 12. 2023

Nosilec projekta: University of Presov

Vodja projekta: Peter Bakalár, UNIPO, Faculty of Sports

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave; prof dr. Boštjan Šimunič

Spletna stran: PARIPRE Erasmus+ Sport

SKIEASY (Educational, Accessible, Simple, Youthful) Approach to Skills Acquisition in Skiing

Evropska komisija, agencija EACEA: Erasmus+ Sport, Collaborative Partnerships

Št. pogodbe: 622961-EPP-1-2020-1-SI-SPO-SCP

Partnerske organizacije:

• Science and Research Centre Koper (SRC)
• International Association Snowsports at Schools and Universities (IVSS)
• Ski Association of Slovenia (SAS)- Ski Instructors and Trainers Association (SITAS)
• Collegio Regionale Maestri Sci FVG
• Paris-Lodron-Universitat Salzburg (UNISAL)
• Sveučilište u Zagrebu, Kineziološki Fakultet (UNIZG KIF)
• Sdruzhenie Balgarsko Ski Uchilishte – Bolgarian Ski School (BSS)
• Asocijacija Trenera i Ucitelja Skijanja u Bosni i Hercegovini (ATUS)
• Univerzitet u Nišu (UNINIŠ)

Trajanje projekta: 1. 1. 2021 – 31. 12. 2023

Nosilec projekta: Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Vodja projekta: prof. dr. Rado Pišot

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Spletna stran projekta: SKI EASY Erasmus+ Sport

TWINning the BRAIN with machine learning for neuro-muscular efficiency

Evropska komisija: HORIZON 2020. WIDESPREAD-05-2020 – Twinning

Št. pogodbe: 952401

Partnerske organizacije:

Technische Universität Berlin, (Nemčija)

Université de Genève (Švica)

Università degli Studi di Trieste (Italija)

Trajanje projekta: 1. 11. 2020 – 31.10.2023

Nosilec projekta: ZRS Koper (Slovenija)

Vodja projekta: dr. Uroš Marušič, višji znanstveni sodelavec

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Spletna stran

Okusi morje 2 – Izobraževanje o klapavicah

Začetek izvajanja operacije: 01. 03. 2020

Čas trajanja operacije: 18 mesecev

Vodilni partner operacije: GASTRO PROJECT d.o.o., vodja operacije Suzana France

Partner v operaciji: ZRS Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, dr. Cecil Johannes Wilhelmus Meulenberg

Spletna stran projekta: www.okusimorje.info

Namen operacije »OKUSI MORJE 2« – Izobraževanje o klapavicah je spoznavanje in osveščanje javnosti o lokalno ekološko pridelanih klapavicah, skozi celotno zgodovino – tradicijo in razvojem, ki je gospodarno – trajnosten, morju – naravi prijazen način gojenja, ki ohranja biodiverziteto. Brez vplivov – obremenitev na okolje, za človeka pa pomemben naraven in zdrav vir živila, ki je cenovno dosegljiv vsem slojem družbe, trenutno še premalo poznano živilo. Cilji operacije so pridobivanje znanja, dvig zavesti, krepitev konkurenčnosti gospodarstva v povezavi s podeželjem in sonaravnim ribištvom – marikulturo z uporabo lokalno pridelanih sestavin, s poudarkom na ekološkem kmetijstvu po vzoru KM 0 – mreženje. Vzpodbudili bomo povezovanje lokalnih pridelovalcev na območju LAS Istre za kvalitetno bivalno okolje in turistom zanimivo destinacijo z večjimi možnostmi za zaposlovanje v turizmu in širše.

Mental and Motor Rehabilition of Ictus-Network

Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020

Začetek izvajanja projekta: 1. 10. 2017

Trajanje projekta: 18 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Rezultati projeka: Zaključno poročilo (PDF)

Čezmejni sporazum MEMORI-NET (PDF)

Rehabilitacijski protokol MEMORI-NET (PDF)

Efficient recommended MVPA obtainement for school children and teenagers

Erasmus+ Sport

Začetek izvajanja projekta: 1. 1. 2017

Trajanje projekta: 24 mesecev

Nosilec projekta na ZRS Koper: dr. Boštjan Šimunič, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

A-Qu-A – Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju

Program: Norveški finančni mehanizem 2009–2014

Trajanje projekta: 9. 4. 2015 – 31. 12. 2016

Nosilec projekta: Zavod za oskrbo na domu Ljubljana

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Delež starejših ljudi se zaradi višjega standarda, prehrane, urejenega zdravstvenega varstva in staranja »baby boom generacije« iz leta v leto narašča. To pa pomeni, da narašča tudi delež ljudi, ki postajajo odvisni od okolice, čeprav želijo čim dlje ohranjati samostojnost in neodvisnost.

Po podatkih statističnega urada Slovenije je v Mestni občini Ljubljana leta 2012 bivalo 48.752 prebivalcev starejših od 65 let, kar predstavlja 17,3 odstotka populacije Ljubljane, poleg tega pa se je od leta 2000 povečala za približno 2,6 odstotka. Glede na stanje v družbi je potrebno stremeti k široki ponudbi različnih vrst pomoči za specifične potrebe starejših ter zagotoviti široko dostopnost teh storitev.

Osnovni cilj projekta je bil zagotoviti zdravo in aktivno staranje prebivalstva.

Zaradi potreb starejših po širitvi pomoči je zavod v okviru projekta »Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju« uporabnikom za čas trajanja projekta, tj. od maja 2015 do konca decembra 2016, na domu nudil brezplačne storitve fizioterapije, delovne terapije, dietetike, zdravstvene nege in logopedije. Skupaj s projektnimi partnerji Mestno občino Ljubljana, Inštitutom za kineziološke raziskave, Mestno zvezo upokojencev Ljubljana, Zdravstveno fakulteto, Fakulteto za dizajn in norveškim partnerjem pa smo nudili dodatne oblike pomoči, izobraževanj, svetovanj in rekreacije za kvalitetnejše življenje v domačem okolju.

Upravičenci brezplačnih storitev v okviru projekta so bili uporabniki storitev Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, in sicer osebe starejše od 65 let, osebe s statusom invalida in kronično bolni in člani Mestne zveze upokojencev Ljubljana ter ostali zainteresirani posamezniki, ki so izpolnjevali enake pogoje kot upravičenci storitev Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana.

PANGeA – Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje

Program: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013

Trajanje projekta: 1. 10. 2011 – 31. 12. 2014

Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče

Vodja projekta na ZRS Koper: dr. Rado Pišot, znanstveni svetnik

Sodelujoči inštitut ZRS Koper: Inštitut za kineziološke raziskave

Evropska populacija se stara (Lutz et all, Nature, 2008). Tudi v obmejnih regijah med Slovenijo in Italijo je visok odstotek (18%-20%) populacije nad 65 letom starosti. Gre za zelo raznoliko populacijo med katerimi so nekateri gibalno/športno zelo aktivni, tako, da lahko današnjega 75-letnika primerjamo s 55-letnikom izpred 30 let, na drugi strani pa so posamezniki, ki jih pestijo kronične bolezni in oslabljen mišično-skeletni sistem, za katere bi lahko rekli, da so se postarali mnogo prezgodaj. V raziskavah je že velikokrat bil dokazan močan vpliv življenjskega sloga na potek in posledice staranja, pri tem pa kriteriji zdravega staranja še niso bili definirani. Globalni problem staranja ter izzivi iskanja kriterijev zdravega staranja, ki bodo posamezniku omogočili kakovostno življenje ter neodvisnost in samostojnost v pozno starost so postali eden najpomembnejših problemov sodobne družbe. EU komisija je v pričo tega imenovala leto 2012 za leto Aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Kar nekaj let preden se je EU odločila, da tej problematiki nameni tolikšno pozornost, smo se na Inštitutu za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem odločili, da skupaj z domačimi in tujimi partnerji raziščemo in preučimo kriterije staranja ter družbi ponudimo vzvode, da se s problematiko spopade na osnovi konkretnih ugotovitev in dognanj. Številna znanstvena dognanja dokazujejo izjemno učinkovitost gibalne aktivnosti in zdrave prehrane pri zmanjševanju zdravstvenih tveganj in povečanju samostojnosti bivanja starejše populacije. Ustrezno informiranje in poučevanje javnosti, ki zahteva sodelovanje različnih organizacij, ima lahko pozitivne učinke na kakovost življenja starejše populacije. Projekt programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007-2013 – PANGeA združuje javne ustanove iz upravičenih regij, ki skrbijo za kakovost bivanja starejše populacije, od inštitutov, univerz, do bolnišnic, občin in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S programi promocije, edukacije in neposrednih vadbenih aktivnosti znanja o življenjskem slogu, ki izboljša kakovost bivanja, povezujemo s praktično uporabo ciljnim skupinam starejših občanov. Pri tem se poslužujemo mreže obstoječih zdravstvenih (bolnišnice), socialnih (domovi za starejše občane) in zasebnih (centri za telesno vadbo) subjektov, katerih temeljna dejavnost sovpada s tistimi, ki jih vključuje projekt. Vadbeni programi za starejše osebe in ukrepi za zdravo prehrano, ki jih uporabljamo, prispevajo k boljšemu splošnemu zdravstvenemu stanju, zmanjšanju dovzetnosti za nastanek akutnih poškodb in kroničnih obolenj. Na drugi strani preučujemo učinke trajne neaktivnosti in razvijamo programe za učinkovitejšo/hitrejšo obnovo gibalnih funkcij in neodvisnosti po operacijah kolka, kot enega najbolj perečih problemov starejših oseb.

Projektne aktivnosti tako skušajo preseči nizko stopnjo koordinacije med zdravstvenimi in drugimi javnimi ustanovami. Pred samim informiranjem so projektni partnerji preučili stanje starejše populacije na projektnem območju in iz značilnosti zdravih in aktivnih starostnikov razbrali kriterije zdravega staranja. Aktivnosti zbiranja normativnih vrednosti in implementacija intervencijskih programov, ki se izvajajo v projektu, temeljijo na organizacijskem, promocijskem, znanstveno-raziskovalnem in vsebinskem povezovanju vseh projektnih partnerjev ter drugih deležnikov. Tako se vzpostavlja trajna organizacijska mreža (univerze-bolnišnice, univerze-občine-domovi za starejše občane, univerze-zasebniki-društva upokojencev itd.), ki bo omogočala nadaljnji razvoj področja zdravja in kakovosti bivanja prebivalstva v čezmejnem območju.

Splošni cilji projekta:

Definicija faktorjev zdravega staranja;
Postavitev vsebinskih in kadrovskih osnov mednarodnega centra odličnosti (SLO-ITA) na področju zdravja starejših občanov;
Dvig osveščenosti o pomenu zdravega staranja, socialne vključenosti in mobilnosti depriviligiranih populacij (starostniki);
Zniževanje stroškov zdravstvene oskrbe;
Povezovanje obstoječih zdravstvenih, socialnih in zasebnih subjektov in izboljšanje njihove medsebojne koordiniranosti.
Programsko področje vsebuje inštitute in univerze, ki dosegajo mednarodno odmevne rezultate na področju medicine, vesoljske fiziologije, kineziologije, nutricionistike in splošnega zdravja. Znano je, da se našteta področja lahko s skupno obravnavo izjemno dopolnjujejo. Naše delo bo temeljilo na združevanju mejnih znanosti, translaciji znanj in tehnologij, kar predstavlja učinkovit instrument in je s tem prioriteta številnih evropskih programov. Zavedamo se, da so modeli zdravja, programi vadbe in prehrane zastareli in, kot kažejo rezultati modernih študij stanja sodobnega življenjskega sloga, neučinkoviti. Preko bogatih raziskovalnih izkušenj, s simulacijo staranja (študije dolgotrajnega ležanja) in s simulacijo zdravega staranja (športniki – starostniki), smo pridobili številna spoznanja, ki so pripravljena na aplikacije v zdravstvene domove, rehabilitacijske centre, domove za ostarele, fitness- in wellness-centre, športne klube oziroma kar vsakemu slehernemu posamezniku. Kljub temu pa bo potrebno s projektom PANGeA odgovoriti še na nekatera znanstvena vprašanja, ki se nanašajo na vpliv gibalne neaktivnosti na starostnike in s tem na njihovo zdravje. Aplikacije, ki jih bodo zagotavljali splošni cilji, so naslednje:

Izdelani programi za minimalno in optimalno gibalno/športno aktivnost starostnikov;
Definirani učinkoviti postopki zbiranja podatkov zdravja različnih ciljnih populacij oziroma populacij različnih patoloških stanj;
Prenovljeni rehabilitacijski plani za hitrejše okrevanje po operativnih posegih akutnih in kroničnih poškodb kolčnega sklepa;
Prehrambeni programi za zaviranje katabolnih procesov ob gibalni neaktivnosti;
Izdelava gibalnih parkov zdravja za starejše.

Operativni cilji projekta:

Postavitev mobilnega laboratorija zdravja z merilno opremo in usposobljenimi merilci;
Postavitev spletnega portala (grafični vmesnik, podatkovna baza, portal poročanja in obveščanja) zdravja prebivalcev (v slovenščini, italijanščini in angleščini);
Opravljenih 1000 meritev faktorjev zdravja ljudi iz celotnega programskega območja, s sočasnimi promocijskimi akcijami;
Prilagoditev in redefinicija faktorjev zdravja iz mladostnikov na starostnike z upoštevanjem okoljskih faktorjev;
Organizacija 20 brezplačnih izobraževalnih seminarjev za usposabljanje vodij vadbe za starejše ter 12 brezplačnih demonstracijskih srečanj za vadbene programe starostnikov na domu, oboje enakomerno razporejeno po vseh šestih regijah;
Organizacija šestih znanstvenih sestankov, namenjenih krepitvi konzorcija projekta.
Operativni cilji so definirani v skladu z doseganjem splošnih ciljev projekta. Delujemo v smeri povečanja kakovosti življenja prebivalcev programskega območja, pa tudi bolj globalno. Promocija in spodbujanje zdravja, spremljanje zdravja, zdravstveno ukrepanje in preventivno delovanje so ključni mehanizmi, ki bodo programski regiji omogočali koordiniran razvoj zdravstvenega in socialnega življenja. Depreviligirane skupine predstavljajo velik del celotne populacije, ki se vsako leto povečuje. V naših predhodnih lokalnih projektih smo prišli do številnih spoznanj, ki bodo dobila novo dimenzijo, ko jih bomo povezali preko konzorcija.

Projekt je zasnovan v smislu postavljanja kriterijev zdravega staranja, na podlagi povezovanja interdisciplinarnih znanj in izvedbe množičnih meritev na starostnikih, kar bo zagotavljalo osnovo za izgradnjo trajne mreže institucij, ki bo nudila zdravstveno-rehabilitacijske storitve v podporo hitrejšemu okrevanju. Vse to je mogoče prenesti na nivo nacionalnih politik, ki bi s sinergijo trajnih mrež (povezave med bolnišnicami in skupnimi funkcionalnimi centri) na celotnem programskem območju omogočila dvig kakovosti življenja starostnikov.

Projekt je tudi raziskovalno usmerjen, saj se s povezovanjem univerz in drugih javnih raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Trstu, Univerze v Vidmu in Univerze v Ferrari ter Inštituta za varovanje zdravja RS, Splošne bolnišnice Izola in Ortopedske bolnišnice Valdoltra) na podlagi interdisciplinarnih ter mednacionalnih znanj postavljali skupni kriteriji zdravega staranja. Poleg tega, preko uvedbe intervencijskih programov prispevamo k dvigu kakovosti življenja starejših oseb, pri čemer je telesna aktivnost osrednje sredstvo socialne integracije.