Z okroglo mizo na temo oljkarstva je Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper) včeraj obeležil svetovni dan oljk, ki ga je leta 2016 razglasil Mednarodni svet za oljkarstvo.

Razprava je bila posvečena predvsem krepitvi sodelovanja med različnimi deležniki, ki so se strinjali, da je oljkarstvo zelo specifična panoga, potrebna številnih prilagoditev in sprememb, še posebej v času izoblikovanja nove strategije za prihodnje obdobje. Okrogle mize se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, dr. Aleksandra Pivec, ki je izpostavila, da »je zdaj pravi čas, da se pogovarjamo«.

 Razprava, ki je vključevala tako odločevalce kot pridelovalce, je bila posvečena predvsem krepitvi sodelovanja v oljkarstvu in iskanju odgovorov na vprašanje, kako v Sloveniji oblikovati formalne in neformalne izvedbene mehanizme, ki bodo oblikovali homogeno celoto slovenskega oljkarstva. »Namen okrogle mize je povezati k sodelovanju vse od pridelave do predelave, raziskav, trženja do končnega potrošnika, se pravi celotno verigo v skupno celoto. Danes smo povabili različne akterje, od odločevalcev do pridelovalcev, raziskovalcev, izobraževalnih inštitucij, torej vse tiste, ki lahko pripomorejo k temu, da bi se to lahko zgodilo,« je ob začetku okrogle mize povedala predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, dr. Maja Podgornik.

Okrogla miza je sovpadla ravno z zaključkom programskega obdobja 2014–2020 in s snovanjem nove programske sheme. »Naša ključna naloga je, da si skupaj postavimo dobre temelje in izoblikujemo strategijo ter finančne mehanizme, ki bodo omogočili uresničitev zastavljenih ciljev«, je pojasnila Podgornikova.

Da je to bila priložnost, da sprejmemo predloge, ki bi prispevali k razvoju oljkarstva, se je strinjal tudi direktor ZRS Koper, dr. Rado Pišot, in ob tem izrazil zadovoljstvo, da so podporo in poziv pristojnim ministrstvom za razvoj oljkarstva podpisali vsi istrski poslanci in vsi obalni župani. V uvodnem nagovoru je poudaril, da »še vedno nimamo ustrezne strategije oljkarstva, ki bi bila podprta z ustreznimi finančnimi mehanizmi za sektorski pristop te panoge, za katero se oljkarji borijo že vrsto let. Oljkarji na splošno nimajo ustrezne obravnave in možnosti za prijave na razpise.«

»S kampusom v Livadah je pred dvema letoma Inštitut za oljkarstvo končno dobil svoje prostore z opremo, vendar smo po požaru, ki je uničil vso infrastrukturo, ostali tudi brez tega. Ti prostori, kjer bi moral delovati inštitut, zdaj samevajo, sodelavci pa delajo v najetih prostorih brez primerne opreme, kar zelo resno ogroža akreditacijo in nadaljevanje te dejavnosti. Pomembno bi bilo, da jim omogočimo delovanje v ustreznih prostorih, z ustrezno opremo in z ustreznim financiranjem,« je še opozoril Pišot.

Da je oljkarstvo specifična panoga, ki je prostorsko omejena na obalni in primorski pas, a zaradi tega nič manj nacionalno pomembna, je poudarila tudi Milena Bučar Miklavčič, predsednica Sveta za oljkarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo in vodja Laboratorija Inštituta za oljkarstvo. »Specifično za panogo oljkarstva je, da je ne odražajo veliki hektarji, kar pomeni, da pridelovalcem pomoč na hektar ne pomaga. Nagel razvoj panoge je privedel do tega, da na trgu primanjkuje delovne sile, obiranje oljk je postalo problem. Dejansko se soočamo s problemi ohranjanja te kulture.«

Bučar Miklavčičeva je prepričana, da v primerjavi z drugimi državami proizvajalkami nismo oljkarstva nismo pravilno umestili v prostor: »Vedno se soočamo z razpisi, ki se ocenjujejo na podlagi števila pridruženih članov, na podlagi hektarjev, torej tega, kar je za to panogo nedosegljivo. To kar se pozablja, je valorizacija kulturne krajine: oljka na območju Primorske nekaj pomeni, njen doprinos je težko oceniti, ni vse v izračunu dobičkonosnosti neke pridelave, potrebno je pogledati širšo sliko.«

Za ureditev položaja oljkarstva je potreben sektorski pristop. »To pomeni, da bi bila finančna sredstva namenjena reševanju tistih problemov, ki jih panoga ima, ki niso primerljivi s poljedelstvo, živinorejo, ampak dejansko poskušajo ohraniti to panogo,« razlaga vodja Laboratorija Inštituta za oljkarstvo, ki med potrebnimi ukrepi našteva izobraževanje oljkarjev, delo na kakovosti in razmislek, če ne bi bilo bolje plačilo na produkt, torej na olje, in ne na hektar. »Treba je najti ukrepe, da bi se kakovost olja, ki je na svetovni ravni, obdržala in razvijala naprej.«

Med govorniki na okrogli mizi je bila poleg dr. Tomaža Boha z Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport, Branka Ravnika, direktorja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in izolskega župana ter oljkarja Danila Markočiča, tudi ministrica za kmetijstvo, dr. Aleksandra Pivec, ki je izpostavila, da je zdaj pravi čas, da se pogovarjamo. »Težko vplivamo na razpise, ki so načrtovani za leto 2020, je pa zdaj skrajni čas, da se pogovorimo za naprej. Meni je zelo žal, da je to šele sedaj na moji mizi, se pa zagotovo moramo o tem pogovoriti preden stopimo v novo finančno perspektivo. Ravno zdaj pripravljamo nov strateški načrt, v katerem je potrebno pomanjkljivosti oziroma neprimerne pogoje za pridobivanje sredstev popraviti, seveda v skladu s tem, kar nam bo dopuščal sistem evropskih odredb, ki pa ga žal trenutno še nimamo.«

Po okrogli mizi, ki jo je organiziral Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper, v sodelovanju z Zvezo društev oljkarjev Slovenije, Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica, Zadrugo Olea Capris in Oljkarsko zadrugo slovenske Istre, je v prostorih Pretorske palače sledila še predstavitev svetovno priznanega vodnika ekstra deviških oljčnih olj FLOS OLEI 2019.