Sodelavka dr. Saša Pišot z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper, je pripravila zanimiv in aktualen prispevek o tem, kako si lahko olajšamo čas izrednih razmer v katerih smo se znašli v času epidemije.

Razglasitev epidemije koronavirusa in ukrepi, ki jih je sprejel državni vrh v dneh, ki so sledili, so konkretno posegli v dnevno rutino slehernega človeka. Spopasti se je potrebno z novimi izzivi, zaščititi sebe in druge, ostati zdravi in čim bolje preživeti to obdobje, opozarja dr. Saša Pišot, sodelavka Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Prvi izziv je ukrep oziroma priporočilo vlade »ostani doma«. To za človeka predstavlja določeno mero izolacije oziroma omejitev osebnih stikov, kar se pogosto zamenjuje s socialno izolacijo. A se slednja zgodi le v primeru, ko ostanemo brez kakršnihkoli stikov z zunanjim svetom in brez socialnih mrež. Ko se posameznik umakne, njegova socialna mreža pa se zmanjša na specifično skupino ljudi, ali pa ko gre za vsesplošno izolacijo prizadetega posameznika. Ostanemo sami, brez komunikacije z drugimi in brez informacij s strani medijev (radio, časopis, televizija, internet). Na srečo je to danes malo verjetno.

Občutek podaljšanega vikenda

Izolacija z omejevanjem gibanja, kot jo je določila vlada, za mnoge predstavlja reorganizacijo dnevnih (družinskih) praks v obliki dela na domu, pomoči pri šolanju in varstvu otrok. A ne gre le za novost v dnevni rutini posameznika, temveč tudi njegovih bližnjih.

Ko so vsi družinski člani doma, se hitro zgodi občutek »podaljšanega vikenda« in posledično pride do pomanjkanja občutka organizacije časa. Ni strogih urnikov, čas teče počasneje. Novo življenje z omejitvami zahteva od nas še večjo organiziranost in disciplino, za to pa se je potrebno pripraviti.

Delo od doma in skrb za pravilno prehranjevanje

Zato pri delu od doma, če je seveda mogoče, pripravimo delovni prostor, ki naj bo čim bolj podoben obstoječemu delovnemu mestu v službi. Pomembno je opraviti naloge, ki se od nas zahtevajo. Še najbolje je, da si pripravimo dnevni seznam nalog, ki jih poskušamo realizirati v celoti. Če nimamo natančno določenega urnika, ko moramo biti na voljo, delamo takrat, ko to najlažje uskladimo z urniki preostalih družinskih članov. Ob tem pazimo, da ločimo delo od prostega časa.

Poskrbimo, da se prehranjujemo redno in z zdravimi obroki. Ne prepustimo se paniki in ne pretiravajmo niti z nakupi niti s pretiranim prehranjevanjem. Ohranimo ritem spanja in jutranjega vstajanja, kot smo ga imeli pred izbruhom epidemije in izrednih razmer.

Rekreacija in dovolj gibalne aktivnosti

Če ste bili športno aktivni, aktivnosti ohranite (tek, sprehode …), saj lahko telovadite tudi doma. Če ste bili vključeni v organizirano vadbo, se pozanimajte, ali so pripravili vadbo, ki jo lahko spremljate preko spleta oziroma družbenih omrežij. Lahko pa na spletu poiščete vadbo, ki je podobna vaši in jo izvajate doma. Aktivni smo tudi, ko čistimo stanovanje, urejamo vrt in gredice s cvetjem, delamo v sadovnjaku, oljčniku ali vinogradu. Poskrbite le za higieno, varnostno razdaljo pri osebnih stikih in varno rokovanje z orodjem.

Tudi tečaje jezikov, obiskovanje gledališč, koncertov in podobnih dogodkov – četudi je šlo zgolj za preprosto druženje – lahko z malce iznajdljivosti vpeljete v svoj domači ritem. Veliko gledališč in opernih hiš na spletu ponuja posnetke predstav. Da bi ohranili prepotrebne socialne stike, preprosto pokličemo po telefonu. Pri uporabi video klica se lahko celo »vidimo« in skupaj popijemo kavico. Ponudniki telekomunikacijskih storitev so ponudili dodatne ugodnosti in s tem povečali možnosti komunikacije, ki jih velja izkoristiti.

Preveč informacij lahko čustveno bremeni in zmede človeka

Ni potrebno, da smo preveč vpeti v spremljanje dogajanja v medijih in na socialnih omrežjih. Mediji vsakodnevno na zelo podoben način predstavljajo enake podatke, eni manj drugi bolj senzacionalno. Preveč različnih informacij lahko čustveno obremeni človeka in ga zmede, zato je dobro slediti le zanesljivim virom informacij.

Ni potrebno posegati po alkoholu, cigaretah in drugih razvadah, da bi se sprostili. Poiščimo aktivnosti ob katerih se počutimo dobro. Zvečer beremo, poslušamo glasbo, preizkusimo nove kuharske recepte, igramo družabne igre, gledamo stare fotografije ali se lotimo hobijev, ki smo jih odlašali na dneve, »ko bomo imeli čas«.

Ponudimo pomoč

Potrudimo se, da nastala situacija ne bo ogrozila načel solidarnosti in človečnosti. Ko skrbimo zase, pomislimo tudi na druge, predvsem na bolj ranljive skupine prebivalstva in razmislimo, kako lahko pomagamo. Že telefonski klic in ponudba pomoči starejšim sorodnikom ali sosedom pomeni veliko. Če pomoč dejansko potrebujejo, jim pomagajmo ustrezno zaščiteni.

V tem težkem obdobju, ko ni mogoče skoraj ničesar predvideti – niti v razsežnostih, posledicah in trajanju –, bo lažje preživeti, če bomo poskušali živeti čim bolj normalno, po utečenih in za to obdobje prilagojenih dnevnih praksah. Pomembno je, da smo organizirani, pozitivni in odgovorni, tako se bomo lažje vrnili v normalno življenje. Obdobje nelagodja, v katerem smo se znašli, bo minilo in tudi na nadaljevanje moramo biti pripravljeni.