Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper je čas epidemije covid-19 izkoristil za nadaljevanje BED REST študije, ki jo je skupaj s partnerji iz Italije sicer zaključil že lanskega septembra, a se je za njeno razširitev odločil zaradi ponujenih spremenjenih razmer. Ugotavljali so, kako je (ne)aktivnost v času samoizolacije vplivala na človekovo telo.

“Bistvo študije je, da bomo v bodočih podobnih situacijah, kot je bila ta s covidom-19, vedeli, kako se obnašati, kakšne nasvete nuditi ljudem, da se bodo lahko zaščitili, bili gibalno dovolj aktivni in ne ogrožali svoje odpornosti,” je pojasnil direktor ZRS Koper, prof. dr. Rado Pišot.

Posnetek meritev si lahko ogledate tukaj

Septembra 2019 je ZRS Koper skupaj z italijanskimi partnerji zaključil pomemben del projekta MARS-PRE: biološki in funkcionalni kazalci na področju personalizirane vesoljske biomedicine, v sklopu katerega je izvedel študijo BED REST – SBI 2019. Gre za študijo, ki simulira breztežnost oz. popolno odsotnost gibalne aktivnosti, odsotnost vpliva sile gravitacije na človeško telo, pravi prof. dr. Rado Pišot. V projekt je bilo vključenih deset moških prostovoljcev, ki so petnajst dni preživeli v izolski bolnišnici, od česar so morali deset dni preležati.

“To študijo smo zaključili v predvidenem roku, sledile so analize in obdelave podatkov, ki potekajo še danes. Ker pa nas je v tem času doletela epidemija covid-19, smo se hitro organizirali in že v času poteka samoizolacije preko spleta kontaktirali fante, ki so bili vključeni v prvi del raziskave, in spremljali njihovo (ne)aktivnost v času izolacije,” je potek študije razložil prof. dr. Pišot.

Ko je bilo omogočeno, so sodelujoče še enkrat izmerili v izbranih testih in na osnovi tega dobili tri presečne točke: stanje, preden so se septembra za deset dni ulegli, torej, ko so bili zdravi in aktivni, točko po desetih dneh ležanja, ko so bili v najslabši situaciji in so ‘mišično propadali’, zdaj pa še tretjo točko med izolacijo, ko je bila njihova telesna aktivnost omejena. “Na ta način lahko ugotavljamo, kaj prisilne izolacije povzročijo telesu oz. kaj je potrebno v tem času početi, da naš organizem ohrani dovolj visoko raven funkcionalnih zmožnosti in odpornosti,” pojasnjuje direktor ZRS Koper.

Raziskovalci predvidevajo, da prihaja med karanteno do znižanja telesne aktivnosti. “Kot ugotavljamo, v takih primerih upade število dnevno opravljenih korakov tudi pod 2000. Za primerjavo: za kompenzacijo je potrebno opraviti vsaj 10.000 korakov dnevno. Se pravi, ko pride do točke pod 2000 korakov dnevno, se začnejo mehanizmi propadanja že pojavljati,” je dejal Pišot in dodal: “Izvedli smo tudi test inzulinske rezistence, ki pokaže, kdaj oz. ali telo postane odporno na inzulin. Mišice namreč niso pomembne samo za gibanje in vzdrževanje pokončne drže, so eden pomembnih organov, ki sodelujejo tako v srčno-žilnem procesu kot tudi pri metabolizmu. Če mišice ne delajo, to vodi v probleme, povezane s povečano telesno maso in debelostjo ter v diabetes tipa 2.”

Bistvo študije je tako priprava na bodoče podobne situacije. “S pomočjo te študije bomo v bodočih podobnih situacijah, kot je bila epidemija covid-19, vedeli, kako reagirati. Zdaj imamo referenco, ko je bilo posameznikovo telo v najboljši formi, najslabši in kaj se dogaja vmes. Podatke, ki jih bomo pridobili, bomo lahko v javnosti s pridom uporabili in se pripravili na življenje z virusi,” je dejal Pišot, ki meni, da se moramo z virusi naučiti živeti. “Določene stvari lahko nadoknadimo s spletom, lahko komuniciramo, celo delo in pouk lahko potekata na daljavo, težko pa bomo zamenjali posredne osnovne človeške potrebe, kot so rekreacija, gibanje, kultura, umetnost, znanost … Te bodo brez fizičnega stika v kontekstu delovanja človeka zvodenele,” je še zaključil Pišot.

S pridobljenimi podatki se bodo na IKARUS-u ZRS Koper soočili v bližnji prihodnosti, najverjetneje že konec prvega tedna v juniju.