Tema letošnjega svetovnega dneva varstva okolja (5. junij) je biotska pestrost, ki je zelo odvisna od stanja okolja. Okolje, v katerem živimo, omogoča naše življenje na Zemlji; pridobivanje hrane, surovin in energije, nudi prebivališče in opravljanje naših dejavnosti (kmetijstvo, rekreacija, izobraževanje …). Vse usluge, ki nam jih nudijo ekosistemi, pa temeljijo na biotski pestrosti planeta. Ampak, zaradi odnosa, ki ga imamo kot človeška družba do narave, in zaradi posledic našega delovanja (netrajnostna industrija in življenjski slog, ki povzroča onesnaževanje in podnebne spremembe) se biotska pestrost Zemlje drastično zmanjšuje.

Pomislimo samo na vpliv, ki so ga na biotsko pestrost imeli nedavni dogodki, kot na primer obsežni požari v Braziliji, ZDA in Avstraliji, in na opustošenju, ki so ga za seboj pustili množični napadi kobilic v Afriki. Tudi navedeni dogodki so posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. Narava pa nam vse bolj pogosto sporoča: podnebne spremembe in onesnaževanje okolja zelo močno vplivata na zmožnost narave do vzdrževanja in ohranjanja naravnega ravnovesja ter bodo od nas terjali vse večje tveganje za nastanek naravnih nesreč, ki pomenijo tudi veliko nevarnost za ljudi (na primer gmotno škodo, izgubo življenj).

Pred kratkim smo obeležili tudi svetovni dan čebel (20. maja); priložnost, da se zavedamo pomena vseh opraševalcev, ki omogočajo razmnoževanje rastlin in s tem tudi naš obstoj. Tudi upad biotske pestrosti opraševalcev je zelo zaskrbljujoč. V prehranjevalnih mrežah so vsi organizmi med seboj povezani in soodvisni. S pretirano uporabo pesticidov uničujemo poleg škodljivcev tudi opraševalce: brez opraševalcev pa ne bo več niti rastlin, ki jih le-ti oprašujejo. Posredno preko zaužite hrane negativno vplivamo tudi na svoje zdravje, saj se ostanki pesticidov nabirajo v človeškem organizmu.

Podnebne spremembe in onesnaževanje okolja vplivata tudi na kroženje vode v ekosistemih, med drugim na količino in kakovost virov pitne vode, ki so bistveni za obstoj vseh živih bitij na Zemlji.

Upočasnitev gospodarstva zaradi pandemije koronavirusa je vplivala na opazen upad stopnje onesnaženosti zraka (kar so pokazale satelitske slike), in čeprav je zelo veliko ljudi umrlo zaradi nove bolezni COVID-19, se je zmanjšala smrtnost zaradi ostalih pljučnih, rakavih in srčno-žilnih obolenj, na poslabšanje katerih vpliva onesnaževanje zraka. Hkrati pa osebe, ki so dolgo živele v svetovno najbolj onesnaženih urbanih in industrijskih področjih, so prej razvile hujše oblike bolezni COVID-19, saj so kot posledica dolgotrajnega življenja v zelo onesnaženem okolju že imele številna pridružena obolenja. Ampak z novim zagonom gospodarstva pričakujemo, da se bodo stopnje onesnaženosti zraka spet hitro povečale, podobno kot se je spet hitro povečal promet v mestih po končani pandemiji, in nadaljevali se bodo številni negativni vplivi onesnaževanja okolja na zdravje ljudi. Prav tako je širjenje pandemij še vedno možna in pričakovana posledica našega netrajnostnega življenjskega sloga in neetičnega odnosa, ki ga imamo do narave, živih bitij in okolja. Zato menimo, da je bistveno podpreti različne pobude za zeleno okrevanje gospodarstva po pandemiji, saj smo dokazali, da so spremembe življenjskega sloga možne in lahko pomembno pripomorejo k izboljšanju stanja okolja. Tudi Evropska okoljska agencija opozarja, da je od stanja okolja odvisna kakovost našega življenja. Zato mora gospodarstvo postati okolju prijaznejše, prehod v nizkoogljično družbo pa moramo začeti takoj. S tem bomo pomagali sebi in izboljšali tudi stanje biotske pestrosti.

Da dosežemo preobrazbo, zagotovo ni zadosti, da se na planet ali okolje spomnimo le enkrat na leto, na primer na svetovni dan Zemlje (22. april) ali varstva okolja (5. junij). Podobno bi bilo, če se na bližnje, družino in prijatelje ter na pomen ljubezni spomnimo le enkrat na leto, na primer za božič, valentinovo ali dan žena. Vsega tistega, kar je za nas res pomembno, bi se morali zavedati prav vsak dan.

V sklopu Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper raziskujemo in podpiramo trajnostni razvoj, in še posebej implementacijo ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj ter evropskega zelenega dogovora. Kljub razvoju okoljskih politik in mednarodnih sporazumov, ki strmijo k izboljšanju stanja okolja, zmanjševanju podnebnih sprememb in prehodu v nizkoogljično družbo, je skrb vzbujajoč podatek, da še vedno številne dejavnosti v kmetijstvu, ribištvu, prometu, industriji in proizvodnji energije povzročajo relevantne okoljske posledice, ki se še naprej izražajo tudi kot izguba biotske raznovrstnosti in habitatov ter prekomernega izkoriščanja naravnih virov. Torej z okoljskimi študijami in delovanjem prispevamo tudi k ohranjanju biotske pestrosti, ekosistemov in njihovih storitev. Interdisciplinarni pristop nam omogoča, da na okoljske izzive gledamo celostno. Poleg raziskav je tudi izobraževanje in ozaveščanje ključni podporni ukrep za doseganje omenjenih okoljskih in trajnostnih ciljev. Zato v sklopu MIOS ZRS Koper razvijamo vsebine ter izvajamo številne projekte izobraževanja in ozaveščanja, s katerimi spodbujamo širšo javnost in še posebej mlade k odgovornejšemu ravnanju do okolja.