Gibalna neaktivnost je neodvisen in danes že 2. dejavnik tveganja vsesplošne umrljivosti. Lahko se šteje za pandemijo sodobnega časa. Vodi v spremembe na ravni mišic (izguba mase in moči), živčnega sistema (motnje centralne in periferne motorične kontrole) in presnove (motnje oksidativnega metabolizma in inzulinske rezistence). Danes že vemo, da so posledice gibalne neaktivnosti še večje pri starejših, predvsem, ker se starejši izjemno počasi, če sploh, povrnejo na izhodiščno stanje. Ker je kratkotrajna (7-15 dni) gibalna neaktivnost pogosta, pri ležečih bolnikih po poškodbi, operaciji, možganski kapi in pri ostalih kritično bolnih bolnikih, je tovrstno raziskovanje izjemno klinično pomembno.

V ta namen so na Inštitutu za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega sredošča Koper opravili raziskavo, ki je potekala v okviru projekta X-BRAIN.net (financiran s strani programa Interreg VI-A Italija-Slovenija) v sodelovanju s partnerji Splošna bolnišnica Izola, Universita degli Studi di Trieste – Dipartimento di Scienze Mediche, Chirurgiche e della Salute in Azienda Sanitaria Universitaria Giulino Isontina. V raziskavo popolne gibalne neaktivnosti (ang.: bedrest) povabili skupino starejših moških preiskovancev, ki so preležali 10 dni v postelji Splošne bolnišnice Izola.

Z namenom omiljevanja posledic dolgotrajne neaktivnosti na telesne in funkcionalne spremembe, so v raziskavi testirali vpliv dodatnih beljakovinskih obrokov in treninga gibalne predstave s pomočjo navidezne resničnosti. Z uporabo najsodobnejših tehnologij, ki temeljijo na obogatena okolja, so želeli ohraniti motorične funkcije na več ravneh senzomotoričnega in kortikalnega delovanja.

Rezultati te raziskave bodo pokazali preventivni pomen predhodne telesne pripravljenosti v primeru nenadnih obdobij gibalne neaktivnosti. Ugotovilo se bo ali se lahko spremembe zaradi ležanja omili z ustrezno prehrano in intervencijo gibalne predstave s pomočjo najnovejših tehnologij za navidezno resničnost.