Med prejemniki najodličnejših raziskovalnih dosežkov raziskovalk in raziskovalcev Univerze v Ljubljani (UL) je tudi dr. Jerneja Penca, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper, ki je prejela nagrado za soavtorstvo članka Pandemija covida-19 in EU: od trajnostnega energetskega prehoda k zelenemu prehodu?.

UL v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve vsako leto razglasi najodličnejše raziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev UL. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so dosegli še posebej vidne rezultate.

Delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo je pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Dr. Jerneja Penca je skupaj s soavtorji (dr. Danijel Crnčec in dr. Marko Lovec) za članek Pandemija covida-19 in EU: od trajnostnega energetskega prehoda k zelenemu prehodu? prejela priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke UL v letu 2023.

Članek obravnava vpliv odziva EU na pandemijo covida-19 za zeleni prehod v okviru Evropskega zelenega načrta (EZN). Razlikuje med spremembami na ravni javnopolitičnih ukrepov (prva raven), načel vladanja (druga raven) in vrstnega reda prioritet (tretja raven). Članek vrednoti obseg sprememb in vzorce ter regionalne variacije na ravni držav članic, vlogo Komisije, ki zagovarja želene izbire, ter spodbude za večjo ambicioznost držav članic. Analiza kaže, da je okvir energetske Unije spodbujal polno vključitev podnebnih ciljev med ukrepe (prva raven sprememb) že pred EZN, vendar pa je odziv EU na covid-19 ustvaril močen finančni in javnopolitični vzvod za pospeševanje zelenega prehoda ter ponudil priložnost za zapiranje vrzeli med bolj in manj ambicioznimi članicami. Številne države, ki se tradicionalno zanašajo na sredstva EU, so izkoristile priložnosti, kar kaže na spremembo načel vladanja (druga raven). Vendar pa je imela kriza evolucijski in ne revolucionarni vpliv; medtem ko koherenca med energetskimi in podnebnimi cilji ostaja visoka, energetski prehod ni uspel polno vključiti ohranjanja biološke raznovrstnosti (kar bi ustrezalo tretji, paradigmatski ravni spremembe), čeprav je slednja nujna sestavina zelenega prehoda.

Članek obravnava aktualno temo energetsko-podnebnega prehoda EU in vključuje zadnja spoznanja več disciplin. Članek kaže, kako zmanjšati razlike med članicami EU in je še posebej relevanten za Slovenijo, kjer so energetsko-podnebni cilji navzkriž s širokim obsegom varovanih območij (Natura 2000 pokriva 38 % ozemlja).