Piranske soline so v svetovnem merilu unikatne s svojo etnološko in zgodovinsko dediščino, ki se prepleta s krajinsko, habitatno in ekosistemsko vrednostjo. Glede na ta pomen pa v Sloveniji o Piranskih solinah razmeroma malo govorimo, zlasti v odnosu med njihovo zgodovino in prihodnostjo. 

Dogodek, ki ga je pripravilo Slovensko etnološko društvo s podporo drugih ustanov, z naslovom Dediščina solinarstva, ki je potekal 17. januarja 2023 v Upravni hiši Slovenskega etnografskega muzeja, je odprl prostor premisleku o aktualnosti solinarske dediščine. 

Na dogodku je bil najprej predvajan dokumentarni film 30 let Muzeja solinarstva, ki je nastal leta 2021 v okviru istoimenske razstave Pomorskega muzeja “Sergej Mašera” Piran in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Film temelji na intervjujih z ljudmi, ki so bili vključeni v nastanek in delovanje Muzeja solinarstva v najzgodnejšem obdobju. Ogledu filma je sledila okrogla miza o dediščinjenju solin in pomenu solinarstva danes. Pogovor so oblikovali posamezniki in posameznice, ki so bodisi pripomogli k ustanovitvi in delovanju Muzeja solinarstva bodisi nadaljujejo z aktivnim zavzemanjem za solinarsko dediščino, in sicer dr. Mojca Ravnik (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU), dr. Flavio Bonin (Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran), Matjaž Kljun (Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Piran), dr. Maja Bjelica (Inštitut za filozofske in religijske študije ZRS Koper) ter moderatorka dr. Daša Ličen (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU). V diskusiji so se govorcem in govorkam pridružili tudi obiskovalci in obiskovalke. 

Mojca Ravnik je poudarila zgodovinski pomen odločitve o oblikovanju Muzeja solinarstva konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. S takratno generacijo solinarjev je bilo mogoče dokumentirati specifično solinarsko znanje in ujeti spomine o živahni, a tudi kompleksni pridelavi soli, utemeljeni na srednjeveškem postopku, in z njihovo zavzetostjo vzpostaviti delujoči solni fond. Izrazila je zadovoljstvo nad prisotnostjo mladih in zanimanjem za soline in solinarstvo s strani mlajših generacij, ter spraševala o njihovem izkustvu solinarstva danes. 

Flavio Bonin je spomnil na razširjenost in gospodarski, kulturni ter družinski pomen solinarstva na celotnem Severnem Jadranu, ter pojasnil pomen Piranskih solin k razvoju slovenskih obalnih mest v njihovi današnji podobi. Orisal je zgodovinska nihanja v upravljanju in turističnem obisku solin. Izrazil je zaskrbljenost nad današnjim stanjem Piranskih solin in njihovim propadanjem, zlasti v skrbi, da bi stanje privedlo do točke, ko bo njihova obnova nemogoča. 

Matjaž Kljun je poudaril voljo posameznikov pri uresničevanju zamisli Muzeja solinarstva ter ključno vlogo, ki jo je pri vzpostavljanju muzeja imel zanos solinarjev, da bi nastajajoč muzej lahko okrepil pridelavo soli in oživitev solinarstva. Pojasnil je, da solinarsko krajino lahko ohranja predvsem njena primarna dejavnost, torej solinarstvo. Kot nujno in tudi realno je zato izpostavil oživitev pridelave soli na vseh območjih solin, tudi v delih, ki so sedaj opuščeni, vključujoč tudi južni predel Sečoveljskih solin, Fontanigge. Spomnil je, da je solinarstvo pomembno zaznamovalo prostor in ljudi ter da ga je mogoče zaradi njegovih potencialov razvijati še naprej.  

Maja Bjelica je spregovorila o dejavnosti solinarstva na individualni ravni iz perspektive solinarke. Vidik posameznikovega izkustva, ki je v diskusijah pogosto spregledan, prinaša pomembne uvide v okoljsko humanistiko kot znanstveno disciplino, ki se ukvarja z relacijo človek-okolje ter predstavlja polje praktičnega razmisleka o pomenu solin za preteklost, sedanjost in prihodnost.  

Diskusija s publiko je odprla vprašanje morebitnega konflikta med “naravo in kulturo”. Izražena je bila tako skrb, da upravljanje in zakonodaja vodijo v izbiro ali narava ali kultura kot tudi prepričanje, da današnje znanje in sodobni upravljavski pristopi podpirajo sinergijske učinke ohranjanja narave, spoštovanja kulturne dediščine in tradicionalne pridelave lokalne hrane ter da se mora načine obujanja Piranskih solin iskati v tej smeri. 

Dogodek je organiziralo Slovensko etnološko društvo, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ob podpori Agencije RS za raziskovalno in inovacijsko dejavnost v okviru temeljenga raziskovalnega projekta Zrno soli, kristalizacija sobivanja: solinarstvo kot izkustvena okoljska modrost (J6-50196). 

Zapisala dr. Jerneja Penca, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper 

Fotografije so prispevali dr. Primož Pipan (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), dr. Jerneja Penca (Mediteranski inštitut za okoljske študije ZRS Koper) in Tina Palaić (Slovenski etnografski Muzej)