Področja raziskovanja:

• Družbena geografija
• Proučevanje meja, obmejnosti, čezmejnih odnosov, manjšin in evropskih integracijskih procesov

Biografija:

Milan Bufon je dodiplomski študij opravil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1983 v smereh geografija (A) in etnologija (B) z nalogo “Regionalna geografija Doberdobske planote”, za katero je prejel leta 1984 fakultetno Prešernovo nagrado. Na Oddelku za geografijo navedene fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1986 vpisal kot t.i. mladi raziskovalec podiplomski študij socialne in politične geografije pri svojem mentorju prof. dr. Vladimirju Klemenčiču ter na istem Oddelku prevzel funkcijo asistenta-stažista. Leta 1990 mu je bil podeljen naslov magistra geografije za delo “Etnično-regionalni razvoj obmejnih regij: primer s Slovenci poseljenega ozemlja v Furlaniji-Julijski krajini”. Za to delo je v Trstu prejel leta 1990 Tončičevo nagrado. Marca leta 1995 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom “Socialno-geografska funkcija slovenskega prebivalstva v integracijskih procesih Goriške obmejne regije” in bil promoviran v doktorja znanosti maja istega leta.
Z znanstveno-raziskovalnim delom je pričel sredi 80. let kot sodelavec ter član Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v Trstu, s katerim je tudi kasneje sodeloval pri raznih projektih. Sicer je bil na raziskovalnem področju najprej od junija 1996 do novembra 1998 ter nato od oktobra 2003 dalje polno zaposlen na Znanstveno-raziskovalnem središču Republike Slovenije v Kopru, od 1999 do 2003 pa je na Središču obdržal na raziskovalnem področju dopolnilno zaposlitev. Na ZRS je bil imenovan za podpredsednika Znanstvenega sveta in vodjo celotne raziskovalne skupine, nato pa za vodjo Inštituta za sredozemske humanistične in družboslovne študije (do konca leta 2006) ter za vodjo skupne programske skupine »Interdisciplinarni vidiki sredozemske Slovenije in območij kulturnega stika« (1999-2003) in kasneje programske skupine »Območja kulturnega stika v integracijskih procesih« (od leta 2004 dalje). Od leta 2009 do 2013 je bil predstojnik Inštituta za geografske študije. Od leta 1995 do 2013 je bil neprekinjeno član Znanstvenega sveta Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru, kjer je v zadnjem obdobju vodil Komisijo za imenovanje v nazive. V tej raziskovalni organizaciji je bil tudi član Upravnega odbora (1996-1999). Leta 2001 je bil v okviru te ustanove imenovan v naziv znanstveni svetnik. Od leta 2019 Milan Bufon član Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper.
Na pedagoškem področju je bil leta 1996 izvoljen v naziv docenta za družbeno in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je na Oddelku za geografijo najprej pogodbeno predaval predmet politična geografija, od novembra 1998 do septembra 2003 pa je bil na istem oddelku redno zaposlen in napredoval do izrednega profesorja. Leta 2001 je tu ustanovil in vodil katedro za politično geografijo. V okviru tega predmeta je pripravil različno študijsko gradivo in skripta, leta 2001 pa je objavil tudi prvi političnogeografski učbenik v Sloveniji (v dveh zvezkih) z naslovom Osnove politične geografije 1-2. Od študijskega leta 2002/03 do študijskega leta 2016/17 je bil Bufon vključen v izvajanje dodiplomskega študijskega programa »Geografija kontaktnih prostorov« oziroma »Geografija« na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Dodiplomski in kasneje podiplomski študijski program »Geografije kontaktnih prostorov« na FHŠ je tudi sam sooblikoval v okviru ekspertne delovne skupine za oblikovanje novih humanističnih študijskih programov bodoče Univerze na Primorskem, kjer je kot član sooblikoval organizacijski in študijski program fakultete. V okviru tega oddelka je v zadnjem obdobju vodil tudi proces prenove študijskih programov geografije po bolonjskih smernicah ter koordiniral pripravo različnih interdisciplinarnih in meduniverzitetnih študijskih programov, med temi Jean Monnet katedre za evropske študije in prvega skupnega mednarodnega doktorata na temo »Diversity Management« z univerzama v Gradcu (Avstrija) in Bologni (Italija). V okviru FHŠ je bil po njeni ustanovitvi leta 2001 imenovan za člana senata ter prvega predstojnika oddelka za geografijo te fakultete (do oktobra 2007). Bil je tudi prvi predsednik fakultetne Komisije za študijske in študentske zadeve ter član fakultetne Komisije za imenovanje v nazive. Ponovno je bil v senat FHŠ imenovan oktobra 2012, ko je do konca službovanja na Univerzi na Primorskem tudi prevzel članstvo v fakultetni KIN. Od oktobra 2003 je bil Bufon kot visokošolski učitelj in raziskovalec stalno zaposlen na Univerzi na Primorskem, kjer je bil imenovan tudi za člana prvega univerzitetnega senata. Decembra 2003 je bil imenovan za prvega prorektorja za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, v okviru te funkcije pa je vodil še istoimensko univerzitetno komisijo. Obenem je bil član univerzitetne Komisije za študijske zadeve (2003-2006) ter Komisije za kakovost (2003-2007). Novembra 2007 ga je Senat Univerze na Primorskem izvolil v naziv redni profesor.
Milan Bufon je od leta 1983 član Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v Trstu, kjer je bil v obdobju 1998-2008 predsednik Znanstvenega sveta tega raziskovalnega zavoda, od leta 2004 do 2016 pa predsednik njegovega Upravnega odbora. Leta 2001 je bil do razpusta tega zavoda imenovan tudi za predsednika Znanstvenega sveta Inštituta za geografijo v Ljubljani, od leta 2003 do 2008 pa je bil član slovenskega Nacionalnega komiteja za geografijo.
Njegova osebna bibliografija šteje nad 400 enot, od tega nad 10 monografij, nad 50 poglavij v znanstvenih publikacijah oziroma v knjižni obliki objavljenih predavanj na konferencah in nad 60 znanstvenih člankov. Več kot 70 znanstvenih del je objavil v tujini oziroma v pomembnejših tujih jezikih; pogosta je citiranost njegovih del v domači in mednarodni literaturi, tako da je Bufon najbolj citirani slovenski družbeni geograf v tujini.
Za svoje znanstveno-raziskovalno in strokovno delo je Milan Bufon prejel številne nagrade in priznanja:

• bronasto plaketo Zveze geografskih društev Slovenije (2003);
• prvo priznanje Glasnik znanosti, ki ga podeljuje UP ZRS (2004);
• Univerza na Primorskem mu je podelila Zlato plaketo za raziskovalne in pedagoške dosežke (2010);
• ARRS njegovo znanstveno monografijo »Ne vrag, le sosed bo mejak« uvrstilo med največje dosežke na področju humanistike (2011).