Več kot očitno je, da se srečujemo s krizo kompetentnega vodenja v družbi, predvsem v politiki, odraža pa se tudi v javnih zavodih, gospodarstvu… V žarišču tokratnega pogovora, ki je potekal v okviru cikla SPOZNAJ – SProščeni POgovori o ZNAnosti v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper in Gledališča Koper, je bilo vprašanje kompetentnosti kot zmožnosti uporabe lastnega znanja, izkušenj in vrednot v procesu doseganja cilja, izziva ali reševanja problema, tako v poklicnem kot v zasebnem okolju – v gospodarstvu, privatnem ali javnem sektorju, politiki, športu…

Predvsem mladi dobivajo izrazito slab vzgled čemu služi in zakaj so znanje in kompetence potrebne. Marsikje ni več ustreznega razmerja med znanjem in plačilom kar predstavlja dodatni upad motivacije za pridobivanje kompetenc. Eksploziven razvoj informacijskih tehnologij in umetne inteligence diktira nove in nujne prilagoditve šolanja, zaposlovanja in nagrajevanja.

Minuli četrtek so tako v Gledališču Koper gostje prof. dr. Rado Bohinc (Pravni inštitut, ZRS Koper), Marta Kelvišar (direktorica Adria DOM, Managerka leta 2023), dr. Iva Jurov (dr. med., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa) in prof. dr. Roberto Biloslavo (Inštitut za vedenjsko ekonomijo ZRS Koper in Fakulteta za management UP) skupaj z udeleženci kritično razmišljali o bodočnosti vloge in pomena znanja in kompetentnosti kot pomembnega vzvoda splošne družbene odgovornosti. Pogovor je z izhodišči usmeril in  vodil prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper.

Zbrane je uvodoma nagovoril tudi župan Mestne občine Koper, Aleš Bržan.

Pogovor je odprl kritično razmišljanje o potrebnem razmerju med védenjem in vedênjem. Beseda je tekla o delovnih ter osebnostnih, socialnih in čustvenih kompetencah, saj za uspešno, družbeno odgovorno in zadovoljno družbo oz. za uspešno podjetje niso pomembne le strokovne kompetence zaposlenih, ampak tudi zmožnost sodelovanja in skupinskega, timskega dela, pripravljenost za sodelovanje in medsebojno pomoč, pripravljenost za prenos znanja med člani/članicami skupine. Zanimalo jih je, katere kompetence bi moral imeti dober manager/managerka, predvsem v smeri vrednot kot sestavnega dela kompetenc. Družbena odgovornost kot vzvod kakovosti življenja in zadovoljstva državljanov je bila predstavljena skozi prizmo kompetenc.

»Kompetence v svojem jedru predstavljajo skupek tega, kar vemo (znanje), kar lahko naredimo (veščine) in kako pristopamo k nalogam in interakcijam z drugimi (odnos). Oblikujejo našo sposobnost, da učinkovito delujemo v danem kontekstu. Ko posamezniki uporabljajo svoje kompetence za dobrobit širše družbe in ne le zgolj za osebni ali komercialni dobiček, lahko postanejo agenti pozitivne spremembe. Izziv pa je gojenje teh kompetenc v svetu, kjer posamezniki pogosto delujejo neracionalno zaradi kognitivnih pristranskosti, čustev in socialnih vplivov. Z vidika družbene odgovornosti vedenjska ekonomija posebej opozarja predvsem na močno preferenco za trenutno stanje, kjer ljudje nesorazmerno raje izberejo manjše, takojšnje nagrade kot večje, kasnejše. Vse to lahko odvrača od sprejetja potrebnih korakov za zmanjšanje okoljskih tveganj in prevzemanje družbene odgovornosti,« je svoje razmišljanje na temo kompetentnosti kot vzvoda družbene odgovornosti strnil prof. dr. Roberto Biloslavo, predstojnik Inštituta za vedenjsko ekonomijo ZRS Koper in redni profesor na Fakulteti za management UP.

Dr. Iva Jurov, zdravnica, specialistka medicine dela, prometa in športa, zaposlena na Kliničnemu inštitutu za medicino dela, prometa in športa se je dotaknila kompetentnosti na področju zdravstva v času po-koronske krize, za kar pravi, da »nekateri posamezniki po koronski krizi cenijo zdravje še bolj, tukaj so mišljeni predvsem tisti, ki so sami zboleli ali pa so zboleli njihovo bližnji, drugi pa ravno nasprotno – še manj. Tukaj spadajo tisti posamezniki, ki so na zadevo gledali izključno na način, kaj jim je bilo vse odvzeto«. Prepričana je, da če bi bili v korona krizi vsi odgovorni do sebe in družbe, bi bila ta kriza bistveno lažja.

»Kompetentnost je izrednega pomena za razvoj družbe. Del kompetentnosti družba tudi sama vzpostavlja, in sicer z izobraževalnim sistemom na vseh stopnjah. V Sloveniji se lahko pohvalimo z dovolj kakovostnim izobraževalnim sistemom in tudi s tem, da je velik del populacije vključen v visokošolsko izobraževanje, tukaj prednjačimo pred državami OECD-ja. Res pa je, da se kompetentnost veliko bolj upošteva v zasebnem sektorju kot v javnem sektorju. Namreč, v zasebnem sektorju tisti, ki upravljajo podjetja, sledijo razvoju kadrovskih virov, najboljšemu obravnavanju resursov in s tem povezanimi prizadevanji za čim večji dobiček. V javnem sektorju, predvsem tam kjer država zastopa večino, pa žal nastopajo deformacije, ki se največkrat razumejo kot politično kadrovanje, ko kompetence niso ključni kriterij za izbor ljudi na odgovorna delovna mesta, ampak kaj drugega, predvsem strankarska pripadnost. In to lahko pomembno vpliva na dejstvo, ali lahko pravi ljudje zasedajo prava delovna mesta,« je strnil prof. dr. Rado Bohinc, predstojnik Pravnega inštituta ZRS Koper.

Prav o pomenu razvoja kadrovskih virov je spregovorila Marta Klevišar, direktorica Adria DOM in Managerka leta 2023: »Kot družba smo stoletja zanemarjali socialni vidik in dajali pomen izključno na znanje (spričevala), na ta način smo izgubljali talente, kreativnost, vedenjske lastnosti… Pri izboru sodelavcev je ključnega pomena energija posameznika ter kakšno motivacijo in strast prinese – kakšen bo s tem njegov doprinos podjetju. Če pri posamezniku manjka kompetenca, vezana na znanje, je manjši problem kot obratno«.

“Kompetentnega odgovornost osvobaja!”, je bila zaključna misel moderatorja večera, prof. dr. Rada Pišota, s katero je pred polno dvorano koprskega gledališča izzval sogovornike. Marta Klevišar je temu pritrdila, saj kot pravi »bolj kot prevzemamo odgovornost, bolj plezamo po lestvici navzgor«. »Ne osvobaja sama odgovornost, ampak odgovorno ravnanje«, pa je zaključil prof. dr. Rado Bohinc.